Knjiga
Neverbalna komunikacija
Dopolniti besede in biti prepričljiv
Predgovor: Tonči Kuzmanić
Založba: Educa, 2011
trda vezava, 159 str.
ISBN: 978-961-6753-33-3
Cena: 30,00 €
Založnik o knjigi
Posamezniki skušajo vplivati na druge tudi z uporabo znakov neverbalne komunikacije. V slovenskem okolju je premalo strokovne literature, ki bi obravnavala omenjeno področje. Pričujoča knjiga zato predstavi kar se da celovit sistem neverbalne komunikacije in rezultate štirih raziskav, ki so bile izvedene v Sloveniji in na Hrvaškem. V raziskavah analiziramo, kateri znaki neverbalne komunikacije po mnenju anketirancev najbolj vplivajo na prepričljivost posameznika v različnih situacijah (prodaja, izobraževalni proces, poslovno okolje) in kateri dejavniki vplivajo na to, kakšno bo njihovo mnenje. Analiza podatkov pokaže, da je neverbalna komunikacija tudi v našem okolju pomemben dejavnik interakcije med posamezniki, saj jo uporabljamo pri lastni komunikaciji, hkrati pa smo pozorni na njo pri sogovorniku. Rezultati odpirajo številne možnosti nadaljnjega raziskovanja.


Knjiga obravnava kompleksna razmerja med nečim takšnim, kar bi bilo moč ubesediti kot razmerje med besedami in gibi. Ima opravka tudi z medsebojnim (ne)razumevanjem razmerja med besedami in izrazi obraza, med besedami in kriljenjem z rokami, med besedami in barvami, vonjavami… Skratka, v tej knjigi gre predvsem za vse tisto, kar je nebesedno in pa tudi za »(ne)razumevanje«, ki se na nebesedno lahko tako ali drugače veže. Rečeno nekoliko drugače, to čemur čedalje manj zadeto rečemo »komunikacija«, se s pomočjo te knjige izkaže kot nekaj dosti bolj zapletenega, kot se to sicer utegne zazdeti na prvi pogled in kot nas o tem ponavadi poučujejo (dejansko po-neumljajo) v takšnih ali drugačnih pri-ročnikih. To v zvezi z poneumljanjem še posebej velja za tiste med nami, ki so jih poučevali zgolj o teh ali onih svetih preproščinah (veščinah) v zvezi s tako imenovano »človeško komunikacijo«. Nekaj takega, kar se na prvi pogled utegne komu zazdeti kot povsem banalno in preprosto, pravzaprav kot nekaj vsakomur samoumevnega in »povsem naravnega« - »komunikacija med ljudmi«, namreč - , se v novi in drugačni perspektivi, ki jo prinaša ta knjiga, lahko izkaže kot nekaj vsaj zagatnega, če že ne težavnega in sicer tako za razumevanje kot tudi za »prakticiranje«.
Ni vse eno namreč, če že »zmeraj komuniciramo« in tudi »znamo komunicirati« ali pa če se vprašamo po tem, »za kaj to pri komunikaciji (sploh) gre«. Podobno je tudi z nekim še bolj zapletenim vprašanjem, o katerem praviloma sploh ne premišljujemo bi pa še kako morali. To, da vsakdo šolan med nami zna (iz)računati 1+1 ali 5-2 ali pa 5 x 9 nikakor ne pomeni, da vemo tudi, »kaj je to ena«, ali pa, »kaj je to število«. To, da lomastimo s števili in besedami tako suvereno kot da bi bili velikanski znalci besed in števil obenem, namreč na noben način ne pomeni tudi tega, da kar koli resnega vemo tudi o besedah in številih. Ravno nasprotno velja: koliko bolj suvereno (in čedalje bolj le še nesramno) lomastimo z besedami in s števili, toliko manj o čemer koli takšnem, kot je beseda, kot je število, vemo! Kajti, če bi se nam vsaj sanjati začelo o besedah in številih, bi bili – vsaj tako je moč načeloma domnevati – neizmerno bolj previdni kot smo sicer takrat, ko po ustnih votlinah kotalimo neizmerne količine besed in števil, stavkov in takšnih ter drugačnih izračunov.