Knjiga
Noč v Curitibi
Izvirnik:
Uma noite em Curitiba (1995)
Uma noite em Curitiba
Prevod: Nina Kovič
Spremna beseda: Nina Kovič
Založba: Goga, 2011
Zbirka: Goga
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
trda vezava, 167 str.
Mere: 20,5x13,5 cm, 320 g
ISBN: 978-961-277-017-4
Cena: 24,90 €
Založnik o knjigi
Je profesor živel od zraka? Ne, nikakor ne. Odkrili smo, pravzaprav na Fernandino vztrajanje, ki se ji je mamina brezbrižnost zdela nesmiselna, da je prodal dve zemljišči, ki smo ju imeli, nekaj dni preden je izginil. Nekdo (Mislim da Fernanda. Najbrž je mama zato še zmeraj nezaupljiva do nje, Fernanda je zelo praktična in stvarna.) je prišepnil, da morda transakcija, izvršena leto dni prej, ni veljavna in jo lahko sodno ovržemo.


Eden najzanimivejših, največkrat nagrajenih in prevedenih sodobnih brazilskih avtorjev ter po mnenju kritike najvidnejši pripovednik srednje brazilske generacije Cristovão Tezza se je rodil v občini Lages v zvezni državi Santa Catarina v Braziliji leta 1952. Tezza je bil pisatelj, še preden je znal pisati. Pri trinajstih letih je napisal prvo knjigo, ki je bila grozno zanič. Prvi roman Veliki ameriški cirkus je objavil leta 1979, sledijo romani Lirični terorist (1980), Esej o strasti (1982), a šele z delom Cunja (1988) je zaslovel po vsej Braziliji. V naslednjih letih je izdal romane Začasne dogodivščine (1989), Juliano Pavollini (1989), Mehkoba vetra (1991), Prikazen iz otroštva (1993), Prva noč svobode (1994), Noč v Curitibi (1995), Kratka razdalja med barvo in senco (1998), Fotograf (2004); Med prozo in poezijo: Bahtin in ruski formalizem (2003, esej). Njegova dela so prevedena v angleščino, španščino, francoščino, poljščino, italijanščino in so poleg domačih nagrad prejela številna ugledna mednarodna priznanja.
Iz spremne besede

Roman Noč v Curitibi je postavljen v Curitibo v točno določena čas in prostor: liki iz romana se gibljejo v tem prostoru, ki jih na svoj način določa. Ker je tipično mesto srednjega sloja, je paradiž javnih uslužbencev, provincialnih iluzij o potrošništvu in družbeni stabilnosti. Tezza v romanu obnavlja temo poloma in neuspeha zadnje revolucionarne generacije, katere preteklost z borbami se kaže kot osebna avtentična pot, ki pa je brezizhodna. Glavnemu liku, profesorju Federicu, revolucionarna etika tako postane etika užitka in marginalnosti, ki ga nazadnje privede v samomor. Njegova prejšnja zmaga z masko na obrazu (bleščeča univerzitetna kariera in zasebnost) je torej le relativna, le poskus, da prikrije mračno mladostno obdobje pred petindvajsetimi leti, ko v samoobrambi stori zločin in je vse poznejše življenje le prikrivanje preteklosti.
Nina Kovič