Knjiga
Puške, bacili in jeklo
Zakaj je človeški razvoj na različnih celinah napredoval različno hitro
Prevod: Urška Pajer
Založba: Učila International, 2008
trda vezava, 456 str.
ISBN: 978-961-00-0368-7
Cena: 34,90 €
Založnik o knjigi
Pravkar je pri nas na videonosilcih izšel film V divjini (Into the Wild), sicer ekranizacija istoimenske neliterarne uspešnice Jona Krakauerja, ki jo dobivamo tudi v slovenščini. V njem se sicer izvrstni študent Chris McCandless odloči, da bo odštopal na Aljasko in tam sam živel v divjini. Vse prihranke podari v humanitarne namene, znebi se avta in se samo z nahrbtnikom in najnujnejšimi stvarmi na koncu zateče v razpadajoči avtobus, ki postane njegovo prebivališče. Nekaj mesecev zdrži, dokler se ne zastrupi z rastlino, za katero je mislil, da je užitna, oslabel pa si ne zmore več naloviti dovolj hrane za preživetje. Njegovo življenje v divjini je bilo »naporno, okrutno in kratko«, kot je za življenje lovcev in nabiralcev rekel Thomas Hobbes, ki ga v knjigi Puške, bacili in jeklo citira tudi Jared Diamond. Diamond, sicer profesor geografije na Kalifornijski univerzi, je za to svojo knjigo pred leti dobil tudi Pulitzerjevo nagrado, pri nas pa smo ga spoznali lani s knjigo Propad civilizacij, v kateri nam je pojasnjeval vzroke za propade nekdaj močnih kultur od Majev do vikinške Grenlandije. Knjiga Propad se šteje za nekakšno vsebinsko nadaljevanje dela Puške, bacili in jeklo, v kateri je avtor obdelal zadnjih trinajst tisoč let razvoja življenja na našem planetu, vse skupaj pa izpeljuje iz teze, da je posamezna civilizacija organsko ukoreninjena v živalstvo, rastlinstvo, ­klimatske ter geološke in geografske pogoje območja, na katerem se nahaja, ter da so sedanje razlike med različnimi civilizacijami odraz precej različnih izhodiščnih pogojev v pradavnini. Kljub večstoletnemu dokazovanju različnih znanstvenikov, da so določene človeške rase superiornejše od drugih v vseh pogledih, tako v telesnem kot tudi intelektualnem, kar jim daje pravico, da evolucijsko (torej z uporabo naprednejšega orožja itn. prevladajo nad njimi), Diamond v enostavčnem poantiranju svoje knjige pribije, da je »zgodovina za različna ljudstva potekala različno zaradi razlik v njihovih okoljih in ne zaradi bioloških razlik med ljudstvi samimi«, za vse to pa v obsežnem delu natrese nič koliko ­dokazov. Prepričljivo.
Samo Rugelj
Recenzija Bukla
Pravkar je pri nas na videonosilcih izšel film V divjini (Into the Wild), sicer ekranizacija istoimenske neliterarne uspešnice Jona Krakauerja, ki jo dobivamo tudi v slovenščini. V njem se sicer izvrstni študent Chris McCandless odloči, da bo odštopal na Aljasko in tam sam živel v divjini. Vse prihranke podari v humanitarne namene, znebi se avta in se samo z nahrbtnikom in najnujnejšimi stvarmi na koncu zateče v razpadajoči avtobus, ki postane njegovo prebivališče. Nekaj mesecev zdrži, dokler se ne zastrupi z rastlino, za katero je mislil, da je užitna, oslabel pa si ne zmore več naloviti dovolj hrane za preživetje. Njegovo življenje v divjini je bilo »naporno, okrutno in kratko«, kot je za življenje lovcev in nabiralcev rekel Thomas Hobbes, ki ga v knjigi Puške, bacili in jeklo citira tudi Jared Diamond. Diamond, sicer profesor geografije na Kalifornijski univerzi, je za to svojo knjigo pred leti dobil tudi Pulitzerjevo nagrado, pri nas pa smo ga spoznali lani s knjigo Propad civilizacij, v kateri nam je pojasnjeval vzroke za propade nekdaj močnih kultur od Majev do vikinške Grenlandije. Knjiga Propad se šteje za nekakšno vsebinsko nadaljevanje dela Puške, bacili in jeklo, v kateri je avtor obdelal zadnjih trinajst tisoč let razvoja življenja na našem planetu, vse skupaj pa izpeljuje iz teze, da je posamezna civilizacija organsko ukoreninjena v živalstvo, rastlinstvo, ­klimatske ter geološke in geografske pogoje območja, na katerem se nahaja, ter da so sedanje razlike med različnimi civilizacijami odraz precej različnih izhodiščnih pogojev v pradavnini. Kljub večstoletnemu dokazovanju različnih znanstvenikov, da so določene človeške rase superiornejše od drugih v vseh pogledih, tako v telesnem kot tudi intelektualnem, kar jim daje pravico, da evolucijsko (torej z uporabo naprednejšega orožja itn. prevladajo nad njimi), Diamond v enostavčnem poantiranju svoje knjige pribije, da je »zgodovina za različna ljudstva potekala različno zaradi razlik v njihovih okoljih in ne zaradi bioloških razlik med ljudstvi samimi«, za vse to pa v obsežnem delu natrese nič koliko ­dokazov. Prepričljivo.
Samo Rugelj

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.