Knjiga
Proti filozofiji
Urejanje: Tatjana Tanja Cvitko
Založba: Subkulturni azil, 2012
Zbirka: Frontier
mehka vezava, 70 str.
Mere: 21x14,5 cm, 114 g
ISBN: 978-961-6620-29-1
Cena: 9,90 €
Založnik o knjigi
...Nihče mi ni znal pokazati, v čem točno je filozofija tako dobra, da si zasluži tak privilegiran položaj. Ko sem želel videti velika filozofska dela, primerljiva z velikimi dosežki znanosti nisem nikoli dobil v roke materialnega predmeta, ki bi ljudem lajšal življenje, ali opisa genialnega postopka, ali impresivne naprave; temveč so me usmerili v besedilo, ki naj bi vsebovalo velike, vendar povsem teoretične prispevke. In po pravilu so se ta besedila izkazala za zapletena in dolgočasna (sicer ne vedno, ponavadi pa), ter pogosto skregana z drugimi besedili enake (pripisane) pomembnosti, z dognanji znanosti, včasih pa celo sama s sabo. Ko so se mi zdeli določeni sklepi šibki in sem zahteval materialne, eksperimentalne dokaze, je vame bruhnila množica besed, ki so bile enako umetelno zapletene in enako majave, kot tisto, kar naj bi podpirale. Seveda sem že kmalu ugotovil, da lahko sam z nekaj vaje tako besedno poplavo ustvarim tudi takrat, ko nimam dejansko nič za povedati in pogosto sem zabaval prijatelje z iskanjem »filozofskih« implikacij v običajnih predmetih ali apliciranju umetniško-kritičnih teorij na časopisne članke in pogrošno literaturo.

Vse to me je napeljalo na misel, da je svet filozofije nekaj, kar ni osnovano na svoji dejanski koristnosti ali potrebnosti, temveč izvira bolj iz agresivnosti svojih avtorjev, efekta cesarjevih novih oblačil, ter posledičnega zavračanja vsakršne kritike tega področja.“ (Jure Aleksejev, iz Uvoda)
Recenzija Bukla

Jure Aleksejev (1992), ki je še kot gimnazijec predlagal spremembo ustave in bil ob knjigi Za pest esejev deležen kar nekaj medijske odmevnosti, se vrača s kratkim, a dobro zaokroženim delom, v katerem podaja in preizprašuje argumente proti filozofiji. Po njegovem je interpretativna poljubnost filozofije (ter z njo družboslovja) v današnjem času ravno tako neplodna ali celo nazadnjaška, kot je bila svoj čas religija – v primerjavi z mnogo bolj oprijemljivim naravoslovjem, ki naj bi mu, še posebej v Sloveniji, dajali premalo teže. Filozofski poskus prepričevanja neprepričanih.

Žiga Valetič; Bukla 93

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.