Knjiga
Prebojniki
Resnica o uspehu
Prevod: Lana Gaber
Založba: Mladinska knjiga, 2009
Zbirka: Esenca
mehka vezava, 244 str.
ISBN: 978-961-01-0870-2
Cena: 24,94 €
Recenzija Bukla
V svoji tretji knjigi, po Prelomni točki s podnaslovom Kako imajo lahko majhne stvari velike posledice in Preblisku, v katerem je raziskoval moč in razsežnost intuitivnega mišljenja, nam Malcolm Gladwell, eden najbolj prepoznavnih piscev na področju t. i. popularne znanosti, z različnimi primeri in iz različnih perspektiv skuša pojasniti, zakaj nekdo uspe, komu drugemu, čeprav je morda obdarjen s podobnimi sposobnostmi, pa vse skupaj spodleti. S knjigo je Gladwell želel pokazati, da je največja zabloda, na kateri temelji tudi »ameriški sen« v zvezi z uspehom najbrž ta, da mislimo, kako je ta v odvisen samo od naše pameti, ambicioznosti in trdega dela. Prve pogoje za uspeh je avtor razdelil v dva dela: Priložnost in Dediščina. V prvem delu na primerih datumov rojstev hokejistov (precej več tistih fantov, ki so bili rojeni v prvem trimesečju leta, se je kasneje uvrstilo v izbrane hokejske vrste, saj za ekipe zajemajo fante znotraj enega koledarskega leta, kar pomeni, da so imeli v času odraščanja, ko pol leta in več veliko pomeni v telesnem razvoju, prej rojeni tudi zato prednost), z uporabo pravila deset tisoč ur (recimo Bill Gates in Beatli so vsak na svojem področju delali približno toliko časa, preden so se prebili, to pa naj bi veljalo tudi za mnoge druge uspešneže), z analizo let rojstev (izmed petinsedemdesetih najbogatejših ljudi v svetovni zgodovini jih je bilo štirinajst iz Amerike, od Rockfellerja do J. P Morgana, rojenih v obdobju devetih let 1831–1840, ko je ameriško gospodarstvo doživljalo največjo preobrazbo) in s primerjavami genijev iz različnih slojev, ki so zato zaradi svojega izvora dosegli povsem drugačne družbene položaje itn., kaže na to, kako je uspeh pogosto splet različnih nepredvidljivih dejavnikov, ki jih lahko včasih ugotovimo šele za nazaj. V drugem delu uspeh analizira na podlagi vpliva kulturnih razlik (način komunikacije in neomajno spoštovanje hierarhije v pilotskih kabinah sta v posameznih kulturah onemogočala očitno in nujno reakcijo podrejenih, kar se je končalo z mnogimi letalskimi nesrečami) in načinov izrekanja številk (Kitajci, Japonci in Korejci, denimo, možganom veliko bolj logično kot v angleščini ali slovenščini poimenujejo npr. 21 kot dva-deset-ena – v angleščini twenty-one, v slovenščini enaindvajset –, kar poleg drugega vodi k temu, da imajo Azijci boljše rezultate v matematiki). Meni najljubša ugotovitev pa je, da se največje razlike v branju in znanju med otroki različnih družbenih slojev niso pojavile med šolskim letom, temveč med počitnicami, ko so se otroci premožnejših staršev še dodatno izobraževali, medtem ko drugi otroci med počitnicami pač niso kaj dosti brali in so zato marsikaj pozabili. Prebojniki so tako knjiga, ki na eni strani navdihuje, po drugi strani pa tudi vzemirja, saj kaže, da, kot pravi pregovor, ne moremo biti povsem »svoje sreče kovač«.
Samo Rugelj

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.