Knjiga
Ekonomija neenakosti
Izvirnik:
L'économie des inégalités
L'économie des inégalités
Prevod: Miha Lenardič
Urejanje: Uroš Zorman
Založba: Sophia, 2015
Zbirka: Naprej!
Izid knjige je finančno podprla Javna agencija za knjigo RS.
mehka vezava, 158 str.
Mere: 21x14, 199 g
ISBN: 978-961-6768-86-3
Spletna cena: 13,00 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Recenzija Bukla

Thomas Piketty se je s svojo zadnjo knjigo Kapital v 21. stoletju zavihtel med ekonomiste, ki jih pozna tudi laična javnost. K temu je pripomoglo, da je svoje ideje predstavil v zanje ugodnem časovnem obdobju, ko je nekdanje »prizadevanje za enakopravnost« v zahodnih družbah najprej naraslo v »zavzemanje za enake možnosti«, nazadnje pa eskaliralo do »zagotavljanja enakosti«. Med temi na videz sorodnimi pojmi so pomembne semantične razlike, saj implicirajo vse močnejšo vlogo oblastnih organov v družbi. Ekonomija neenakosti pa je Pikettyjeva monografija, ki je izvirno izšla približno deset let pred Kapitalom. Avtor v njej najprej obravnava statusno neenakost med kapitalom in delom, potem pa se posveti neenakosti plač zaradi neenakosti človeškega kapitala. Ljudje po njegovem zaradi prirojenih razlik in okoljskih vplivov pač pridobijo različne veščine in so z njimi različno konkurenčni na trgu dela. Pikettyju bi se tako, denimo, zdelo koristno, če bi država šolarje razporejala ne v najbližjo šolo, pač pa »tako, da bi bil povprečni dohodek staršev v vseh šolah v regiji enak«. S tem naj bi imele »diskriminirane in nediskriminirane družbene skupine popolnoma enaka izhodišča za razvoj človeškega kapitala«.
Pikettyjeva pot v boljšo družbo je bila že v tej knjigi posvečena zmanjševanju razlik z visokimi progresivnimi davki in izenačevanju možnosti s političnimi ukrepi. Vseeno pa je bil dovolj realen, da je priznaval, da »brez zunanje prisile ne more priti do tako zamišljenega družbenega ravnovesja«. Slovenski bralec naj pri interpretaciji avtorjevih sklepov upošteva tudi to, da je dohodkovna neenakost v Sloveniji malodane za red velikosti nižja kot v Franciji in ZDA, na katerih je Piketty utemeljil svoje teze. Knjiga za mlade idealiste.

Sandi Kodrič; Bukla 118-119

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.

O knjigi

Študija svetovno priznanega francoskega ekonomista o zgodovini in ekonomiji neenakosti statistično podrobno in z mednarodnimi primerjavami obravnava vprašanje neenakosti in redistribucije, ki je v središču dolgega političnega konflikta: liberalna pozicija pravi, da dolgoročno višanje prihodkov in življenjskega standarda, zlasti ko gre za najbolj prikrajšane, dosežemo le s tržnimi zakonitostmi, zasebno pobudo in rastjo produktivnosti; ukrepe javne redistribucije, ki že v osnovi ne smejo preseči zmernih okvirov, je treba omejiti na ukrepe, ki najmanj motijo delovanje teh učinkovitih mehanizmov. Na drugi strani tradicionalna pozicija levice z dediščino teoretikov socializma iz 19. stol. in sindikalizma pravi, da le socialni in politični boji onemogočijo revščino, ki jo proizvaja kapitalistični sistem; javni redistribucijski ukrepi morajo prodreti v osrčje proizvodnega procesa, z nacionalizacijo proizvodnih sredstev ali regulacijo plačnih razredov, ne preprosto s pobiranjem davkov za financiranje fiskalnih transferjev.

Ta konflikt kaže, da nesoglasja glede vloge in konkretne oblike javnih redistribucijskih ukrepov ne izhajajo nujno iz nasprotujočih si načel socialne pravičnosti, temveč bolj iz nasprotujočih si analiz ekonomskih in socialnih mehanizmov, ki proizvajajo neenakosti. Pravi spor je rezultat nestrinjanja o načinih, kako zares izboljšati življenjske pogoje najbolj prikrajšanih, in glede obsega pravic, ki ga je mogoče zagotoviti vsem. Le temeljita analiza socialno-ekonomskih mehanizmov, ki proizvajajo neenakost, bi torej omogočila presojo o umestnosti teh dveh vizij redistribucije, prispevala k osnovanju pravičnejših in učinkovitejših načinov.

Cilj knjige je predstaviti trenutno znanje, ki omogoča napredovanje v tej smeri. Je današnji pogled na Marxov Kapital in osnova za statistično podrobnejšo avtorjevo študijo Kapital v 21. stoletju, zato je namenjena širšemu krogu bralcev.