Knjiga
Tito je mrtev
Izvirnik:
Tito is tot (2013)
Tito is tot
Prevod: Ana Jasmina Oseban
Založba: Modrijan, 2016
Zbirka: Bralec
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
mehka vezava, 144 str.
Mere: 20x13 cm, 170 g
ISBN: 978-961-241-986-8
Spletna cena: 10,90 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Založnik o knjigi

Zbirka kratkih zgodb Tito je mrtev je prva knjiga Marice Bodrožić, izšla leta 2002. To je galerija štiriindvajsetih literarnih utrinkov iz obdobja otroštva, nedolžnosti in čiste preprostosti tako pripovedovalke kot tudi trde, skromne, toda vedno očarljive južnodalmatinske zemlje. V te živopisne podobe figovcev, mandljevcev, cvetočih polj in z roji metuljev zastrtega avgustovskega neba nenehno vdirajo motivi iz zunanjega, velikega sveta, ki določajo to sočasno hrvaško/balkansko stvarnost: vojn, revščine, politike, zdomstva, razseljenstva, tujstva, zla. Te prvine pa v zgodbah ne nastopajo v banalni, tehnizirani obliki, kajti avtorica gleda nanje kot na nekakšne pojave iz narave, in enako velja navsezadnje tudi za ljudi: junaki njenih zgodb večinoma niso prepoznavnih narodnosti, prav tako nimajo vnaprej stereotipiziranih vlog, ampak so vsi najprej in predvsem ljudje, posamezniki s čisto posebnimi, osebnimi usodami.

Literarni prvenec Marice Bodrožić nam odstira pogled v svojevrstno različico magičnega realizma, s katerim mlada pisateljica v sanjske podobe odeva spomine na otipljivo in živeto stvarnost ter ji prav s tem vdihuje novo življenje, podeljuje največjo možno resničnost – zmagovito magijo literature, ob kateri celo v trdi, kamniti, pusti deželi južne Dalmacije presenetljivo vzcvetijo sočni grmi in neverjetna, skoraj nadzemska polja dehtečih lilij.

Recenzija Bukla

Prvenec hrvaške pisateljice, ki ustvarja v Nemčiji, je zbirka štiriindvajsetih kratkih zgodb, ki jih je geografsko umestila na območje njene rodne domovine, časovno pa v obdobje od Titove smrti do njene selitve v Nemčijo tri desetletja kasneje. Fragmentarne spomine iz dobe otroštva je zapisala na prefinjen način. V zgodbe je vpletla navadne ljudi, vsakega po svoje porinjenega v lastno živ­ljenje, ki jih dela hkrati posebne in zlite z okolico. Zapisi so izrazito stvarni, hladni in na trenutke boleči, vendar pa jim z vsakokratnimi sočasnimi nadrealističnimi avtoričinimi miselnimi pobegi v fantazijo in barvnimi prispodobami iz narave vdahne magičnost in celo lahkotnost, prepros­tost in svobodo. Kot otrok, ki si odgovore na tisto, česar ne razume, ustvari v svoji ­domišljiji.

Diana Volčjak; Bukla 129-130

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.