Knjiga
Rdeča rosa
Biografija Rose Luxemburg v risoromanu
Prevod: Anja Golob, Katja Šaponjić
Založba: Zavod VigeVageKnjige, 2016
Zbirka: Risoromani
mehka vezava, 222 str.
ISBN: 978-961-93768-6-7
Cena: 25,00 €
Založnik o knjigi

Rosa Luxemburg (1871–1919) ni le ena največjih ikon politične levice, marveč tudi izjemna ženska, borka za pravice žensk in revolucionarka, ki je ključno zaznamovala svoj čas. Vpliv njene filozofske misli, ki je prežemala vse elemente njenega življenja, se skoraj sto let po njeni smrti odločno krepi.

Tako njeno razumevanje ekonomskih procesov v družbi kot njen neomajni boj zoper vojno je z osupljivo natančnostjo mogoče prenesti v sedanjost, kar le še enkrat več priča o vitalnosti njene kritične misli.

Rosa Luxemburg je zgled brezkompromisne borke z neskončno voljo do življenja, ki je življenje tudi znala živeti in užiti v vsej njegovi polnosti – celo v zaporu.

Kate Evans je v pričujoči knjigi uspelo učinkovito prestaviti njen lik in delo v medij risoromana, med drugim tudi zato, ker je slednji podprt s temeljito študijo virov, o čemer pričajo tudi obsežne opombe na koncu knjige. S tem se Rdeča Rosa umešča med nespregledljiva dela o naslovni junakinji. V njej stopi Rosa Luxemburg pred bralce kot večplastna oseba iz mesa in krvi, katere življenje in delo nista pomembna le za pretekle in sedanje, marveč tudi prihodnje rodove.

O avtorici: Kate Evans, znana tudi kot Cartoon Kate, je striparka, umetnica, aktivistka in mama. Z možem, dvema otrokoma in dvema mačkama živi na zahodu Anglije. Med drugim je avtorica knjig The Food of Love: your formula for successful breastfeeding, Bump: how to make, grow and birth a baby in Funny Weather: everything you didn’t want to know about climate change but probably should find out. Trenutno piše in riše risoroman o begunski krizi v Calaisu v Franciji.

Recenzija Bukla

Stripovsko-romaneskna biografija velike judovske intelektualke, levičarke, (pred)feministke, borke za delavske, to je človekove pravice, gonilne sile emancipatornih gibanj in ženske, ki je živela pred časom (vse bolj se zdi, da je še vedno tako), je bralno-gledalski užitek, ki lahko kompleksno in travmatično ter zgodovinsko-politično kolikor je mogoče intenzivno življenjsko zgodbo Rose Luxemburg uspešno približa tudi tistim z ne najbolj razkošnim znanjem, spominom in vedenjem. Torej – širšemu krogu bralcev.

Britanska avtorica Kate Evans, sicer striparka in aktivistka, ki se zadnje čase posveča begunskemu vprašanju, je z neposredno pripovedjo (in risbo), ki je osvobojena črno-belih binarnih vrednostnih sodb, opravila veliko delo. Lik »rdeče Rose«, ikone vseh mogočih levičarskih gibanj, katere misli ne izgubljajo svoje (včasih dobesedno) eksplozivne moči tudi 98 let po njeni nasilni smrti (1871–1919), v Rdeči Rosi zaživi v vsej svoji polnosti.

Avtorica skoraj mitološkemu bitju evropske levice nadene žensko telo in obraz, povrne ji javno odtegnjeno strast in jo, tako oživljeno z vsemi svojimi manki in odkloni, osvobodi »zlate kletke« idealiziranja, v katero so jo desetletja zapirali veliki ideologi in interpreti časa bližajočih se in – sproti – uresničujočih se globalnih kataklizem.

Kate Evans se v risoromanu močno približa Joeju Saccu, nespornemu kralju stvarnega, družbeno angažiranega in žurnalističnega stripa. V času diktature vizualnega in do obisti skrhane – in hkrati razpršene – pozornosti je ravno risoroman lahko vezni člen med manjšino (bralci) in večino (gledalci).

Boštjan Videmšek, Delo; Bukla 129-130

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.