Knjiga
Paradoks neplačanega umetniškega dela
Avtonomija umetnosti, avantgarda in kulturna politika na prehodu v postsocializem
Spremna beseda: Srećko Pulig
Urejanje: Uroš Zorman
Založba: Sophia, 2016
Zbirka: Naprej!
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
mehka vezava, 321 str.
Mere: 21x14 cm, 471 g
ISBN: 978-961-7003-05-5
Spletna cena: 18,00 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Recenzija Bukla

Knjiga obravnava kulturno politiko vrednotenja in plačevanja kulturnega dela od poznega socializma do danes, v obdobju neoliberalnih reform trga dela. Predstavlja in razčlenjuje vprašanja o specifičnosti dela na področju umetnosti ter o problemu avtonomije umetnosti in njene instrumentalizacije, pojasnjuje genezo prekarnega kulturnega dela kot tudi protislovja in aporije, ki izhajajo iz administracije umetniškega in kulturnega dela, vpetega med socialno državo in neoliberalno ekonomijo. Na podlagi analize zgodovinskih, kulturnopolitičnih in ekonomskih vidikov statusa samozaposlenih v kulturi ter na primerih umetniških dogodkov in praks, ki so v času poznega socializma vzpostavili alternativne modele umetniške produkcije, razpravlja o vzrokih in razlogih za slabe delovne razmere na področju umetnosti ter podčrtuje pomen kulturne politike, ki je pogosto v primežu in postavljena najnižje med prioritetami.

Interdisciplinarno zastavljena študija je prva sistematična analiza delovne zakonodaje na področju umetnosti v socialističnem in posocialističnem obdobju, presega parcialnost časopisnih ali revijalnih razprav o delovnih razmerah in procesu prekarizacije kulturnega dela v Sloveniji. Z razčlenitvijo razlogov, ki vodijo v podplačano umetniško delo, in z zgodovinsko analizo prekarnega dela v Sloveniji predstavlja pomemben prispevek k širši in mednarodni razpravi o problemih dela v sodobnem kapitalizmu ter učinkih prekarizacije delovnih razmerij na področju humanistike in družbenih ved.

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.

Recenzija Bukla

Knjiga, ki tematizira inherentna in tudi umetna družbena protislovja na relaciji umetnost–ekonomija, bi težko prišla v bolj pravem času. Prekarizacija kulturnega dela je postala akutni problem, saj se eden najbolj učenih, prizadevnih in duhovno bogatih delov družbe zaradi zakonodajne zaostalosti in neusmerjenosti v prihodnost vse bolj umika na obrobje. Katja Praznik, docentka na Newyorški državni univerzi v Buffalu in preučevalka politike neplačanega umetniškega dela, v knjigi primerja današnje stanje s stanjem kulture v poznem socializmu. Ustvarjalci smo si velikokrat sami krivi, ko delamo brezplačno, »na zalogo« in »za razpise«, le da bi si nabrali kilometrino, ustvarili nekaj ugleda in morda nekoč … ustvarjali z dostojanstvom. Odkrit javni govor o ekonomski razsežnosti kulture in umetnosti je, kot ugotavlja avtorica, eden perečih problemov, umetniki in umetniška dela pa med državno administracijo in strogo kapitalističnimi tržnimi logikami izgubljajo smoter in preživetje – v zameno za ščepec slave in za občutek pripadnosti kreativnemu razredu. Umetnost in/ali podjetnost? 

Žiga Valetič; Bukla 131

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.

  Košarica knjigarne  
V košarici ni knjig.
  Poletno branje