Knjiga
Nevarna razmerja
poroke in razveze marksizma in feminizma
Izvirnik:
Dangerous liaisons (2013)
Dangerous liaisons
Spremna beseda: Maca Jogan
Prevod: Mojca Dobnikar
Založba: Sophia, 2016
Zbirka: Naprej!
mehka vezava, 155 str.
Mere: 21x14 cm, 260 g
ISBN: 978-961-7003-07-9
Spletna cena: 18,00 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Založnik o knjigi

Vznemirljiva in teoretsko zgoščena študija ene najzanimivejših aktualnih marksističnih feministk mlajše generacije, ki jo slovenska javnost tako rekoč ne pozna. V prvem delu knjige kritično analizira zgodovino napetega in negotovega razmerja med marksizmom in feminizmom od prvih "valov" feminizma znotraj ali na robu klasičnih delavskih gibanj do sodobnih razprav. V drugem delu sledijo avtoričina izvirna analiza unitarne teorije kapitalizma in podrejanja žensk, ovrednotenje ter kontekstualizacija teoretskega toka marksističnega feminizma. Knjiga vnaša v naš prostor pomembno novost in zapolnjuje ogromno vrzel, kajti razen posameznih člankov Lilijane Burcar in njene najnovejše knjige Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe (Sophia, 2015) tako rekoč nimamo kakovostne literature na področju feminizma oz. je le-ta večinoma zvedena na zbornike krajših prispevkov s priložnostnih konferenc ali statistične izsledke raziskav.

Recenzija Bukla

Cinzia Aruzza je predavateljica filozofije na New School for Social Research v New Yorku, njena področja pa so antična filozofija in politična misel ter marksizem in feminizem. Sem se uvršča tudi ta njena monografija iz leta 2013, v kateri avtorica preigra vzporednice med porajan­jem ženskih in delavskih gibanj od konca 18. in začetka ter sredine 19. stoletja (kjer začne s Floro Tristan, ki se je zavzela za združevanje delavcev vsega sveta) naprej pa vse do današnjih dni, v njem pa prepričljivo pokaže, da marksizem s svojo težnjo po osvoboditvi delavcev s seboj ni avtomatično prinesel tudi težnje po izenačevanju ­žensk in njihovih pravic. Pri tem streže s primeri z raznih koncev sveta, od Francije in Velike Britanije prek Nemčije do Kitajske in Amerike, ter potrdi, da se feminizem in delavsko gibanje nista niti približno naravno povezovala, saj je bilo to sobivanje polno proti­slovij, povrh vsega pa je kasnejši kapitalizem integriral in globoko preoblikoval patriarhalne odnose, ki jih v obliki raznih oblik izkoriš­čanja reproducira še naprej. 

Samo Rugelj; Bukla 131

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.