Knjiga
Zadnji inkovski zaklad
Urejanje: Polona Mlakar
Založba: Celjska Mohorjeva družba, 2017
mehka vezava, 262 str.
Mere: 21x13,8 cm, 326 g
ISBN: 978-961-278-338-9
Spletna cena: 20,00 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Založnik o knjigi

Po divjih vodah do inkovskega zaklada

Razburljiva pustolovska pripoved o iskanju skrbno varovane skrivnosti davnih Inkov, ki se prepleta z ljubezensko zgodbo med Slovencem in ponosno Perujko, polna opisov južnoameriške divjine in zanimivosti iz inkovske civilizacije.

Borut Korun je bralcem dobro znan predvsem kot avtor poglobljenih potopisov, v katerih slikovite prikaze obiskanih dežel in ljudi obogati s tehtnimi razmisleki o ugankah njihove preteklosti ali pa prigode antičnih junakov celo podoživlja in jih skuša pojasniti na izviren način, toda vselej na osnovi razpoložljivih podatkov. Svojim načelom in zanimanjem se tudi v pričujoči knjigi ni docela odrekel, a je vendar pustil domišljiji več prostosti: gre za napet roman, postavljen v eksotično okolje južnoameriških Andov. Nič pretresljivega slutečemu popotniku, ki je sicer manj poučèn, a nič manj zvedav kot Korun sam na svojih popotovanjih, se v nenavadnem spletu okoliščin in poznanstev ponudi prilika, da se dokoplje do skrbno varovane skrivnosti starodavnih Inkov. Izziv je še večji zaradi očarljive in ponosne Perujke, ki pooseblja vez med sodobnostjo in burno zgodovino dežele. Iskanje zagonetne svetinje ju popelje v odmaknjene predele, v neukročeno naravo, v svet magičnih obredov, starodavnih bogov in modernih gverilcev. Njunim naporom in nepričakovanemu razpletu sledimo v razburljivi, hkrati romantični in pustolovski pripovedi.
(Iz recenzije arheologa dr. Ivana Šprajca)


O avtorju

Borut Korun, rojen leta 1946, po poklicu zobozdravnik, se med drugim zanima za kulturno zgodovino; zato je v Ljubljani ob delu študiral tudi etnologijo. Svoje zanimanje je uresničeval na potovanjih; kar nekajkrat so bile to dolge poti v čolnu po divjinah Južne Amerike. Poleg člankov v številnih znanstvenih in poljudnih publikacijah je napisal več potopisov: V porečju Orinoka (1998), Kača in jaguar: po sledovih azteških in majevskih božanstev (1993), Stopinje boga Atona (1992).

K pisanju njegovega prvega romana z naslovom Odisej sem, Itaka dom je moj sončni (2013) ga je spodbudila naklonjenost do antične Grčije. Zadnji inkovski zaklad pa je njegov drugi roman, ki se odvija v eni od avtorju najljubših dežel, v Peruju.

Recenzija Bukla

Borut Korun (1946), sicer po poklicu zobozdravnik in hkrati entuziastičen etnolog, je znan popotnik in eden izmed najboljših slovenskih potopiscev. Grčija in Južna Amerika sta njegovi najljubši destinaciji – večino potopisov so navdihnili ravno ti kraji. S potovanji je začel v rani mladosti, ko je z avtoštopom prepotoval Evropo, Turčijo in severni del Afrike. Za vsa potovanja se je in se še vedno temeljito pripravi; vnaprej naštudira dostopno literaturo o krajih, ki jih bo obiskal, preuči legende in mite ter se nato na lastne oči prepriča o lepoti teh skoraj pozabljenih krajev. Ravno takšni so ga vedno najbolj mamili; mesta starih, izginjajočih kultur. Tudi njegovo drugo leposlovno delo (prvič se je temu prepustil leta 2013 z delom Odisej sem, Itaka, dom je moj srčni) za kuliso zgodbe izbere eno izmed najstarejših civilizacij. V središču nekdanjega inkovskega imperija se roman začne v čisto pustolovskem slogu: z bežanjem junaka, ki ga preganjajo gverilci z brzostrelkami. Nato zgodbo zaplete pozab­ljen inkovski zaklad, dodatno pa začini ljubezenska zgodba glavnega junaka in očarljive domačinke. Neodložljivo branje!

Vanja Jazbec; Bukla 137

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.