Življenjska zgodba mlade somalijske tekačice Samie Yusuf Omar (1991–2012) je tako edinstvena, obenem pa tudi tragična, da je kmalu po tem, ko je kot begunka med poskusom prebega iz Libije v Italijo utonila v morju, stara 21 let, našla pot v različne izrazne medije. Najprej je italijanski novinar in pisatelj Giuseppe Catozzella (1976) njeno biografijo dramatično literariziral tudi v slovenščino prevedenem romanu Nikoli ne reci, da te je strah (menda obstaja tudi veliko zanimanje za ekranizacijo te knjige), potem pa je nemški stripar in oblikovalec Reinhard Kleist (1970) po njeni zgodbi zrisal še črno-beli risoroman Sanje o olimpijadi (2015), za katerega je v zadnjih letih prejel več nagrad. Stripovska zgodba o Samii se tako začne tistega dne leta 2008, ko se je somalska tekačica, v resničnem življenju stisnjena v klešče somalske držav­ljanske vojne, postavila na start olimpijskega teka v Pekingu in ga potem odtekla v slogu Coubertinovega načela »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Vse skupaj pa se tedaj šele začne … Še en dobro izbrani risoroman iz založbe VigeVageKnjige.

Samia Yusuf Omar (1991–2012) je bila somalijska tekačica, ena od dveh športnikov, ki sta leta 2008 zastopala Somalijo na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu. Ko je obiskovala osmi razred, je bil njen oče ubit v napadu na tržnico Bakaara, kjer je delal. Pustila je šolo, da bi pomagala mami skrbeti za brate in sestre ter kasneje pričela trenirati tek v svojem rojstnem mestu Mogadišu na stadionu, razrušenem v državljanski vojni. Zaradi nenehnih groženj lokalnih milic, ki so ženskam prepovedovale ukvarjanje s športom, je v iskanju boljših razmer za trening prebegnila v Etiopijo. Kasneje je kot begunka želela priti v Italijo, da bi zastopala svojo državo na poletnih olimpijskih igrah v Londonu. Aprila 2012 je med poskusom prebega iz Libije v Italijo utonila, stara 21 let. To je njena življenjska zgodba.