Knjiga
Slovenija v vojni
Založba: Modrijan, 2017
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
trda vezava, 472 str.
ISBN: 978-961-287-062-1
Spletna cena: 34,90 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Recenzija Bukla

Slovenci smo drugo svetovno vojno, največji svetovni spopad vseh časov, doživeli v vseh njenih razsežnostih, pri čemer je vsaka vpletena stran to vojno imenovala drugače. Nemci so jo razumeli kot spopad z banditi, za Italijane je bila to vojna proti odpornikom, odporniško gibanje pa je vojno imenovalo glede na njihov namen – osvobodilna vojna oziroma narodnoosvobodilni boj. Ta izraz je vseboval narodnostno osvobodilno noto, ob tem pa tudi opredelil, kdo so bili nosilci tega odpora: to je bilo narod oziroma ljudske množice kot nasprotje političnih elit. To je vojno obenem spremenilo tudi v željo po spremembi oblasti v takšno, v kateri bi imelo ljudstvo večjo vlogo, zaradi česar so jo v času vojne njeni akterji imenovali narodna, demokratična revolucija, njihovi slovenski nasprotniki pa komunistična zaradi odločilne vloge komunistov v osvobodilnem boju. Monografijo, bogato opremljeno s fotografijami ter tudi ključnimi zemljevidi (enot tega gradiva je več kot 150), so napisali Zdenko Čepič, Damjan Guštin in Nevenka Troha, ki so vsi trije zgodovinarji na Inštitutu za novejšo zgodovino in se strokovno ukvarjajo z drugo svetovno v Sloveniji (seveda s poudarkom, da Slovenija kot upravnopolitični pojem pred drugo svetovno vojno ni obstajala). Knjiga prinaša celovit pregled in oris vseh dejavnikov tega obdobja v Sloveniji, ki temelji na zgodovinskih dejstvih in okoliščinah. Avtorji v osemnajstih poglavjih obdelajo štiriletno vojno obdobje, najprej položaj Slovencev pred začetkom vojne, potem njihovo okupacijo, razkosavanje ozemlja, namene okupatorja in načine njegovega raznarodovanja, odzive na okupacijo in pojav (oboroženega) odporništva ter njegove organizacije, pojav partizanstva in njegovih značilnosti, zatiranje tega odpora, revolucija, protirevolucija in državljanska vojna s kolaboracijo, kapitulacijo Italije in nemško zasedbo ozemlja, slovensko partizansko državo v obdobju 1943–1945 in vzpostavitev slovenske državnosti z zdravstvom, kulturo in šolami, stanjem partizanske vojske in situacije na Primorskem od leta 1944 do konca vojne ter položaj Slovencev v Avstriji v vojnem času. Sklepni poglavji sta namenjeni izgubam v vojni, od človeških žrtev do materialnega uničenja, in pridobitvam ter posledicam druge svetovne vojne za Slovence. Spremembam na političnem področju so se namreč kmalu pridružili tudi posegi v gospodarstvo. Prvi večji posegi v zasebno last­nino so bili izvedeni že konec leta 1944, ko so podržavili lastnino jugoslovanskih Nemcev, splošna nacionalizacija pa je bila uzakonjena v začetku 1946, ki je sledila agrarni reformi iz avgusta 1945, ko so bili spremenjeni lastninski odnosi in posestne sestave na kmečki zem­lji, Slovenci so na ta način počasi zajadrali v novo dobo. Referenčna zgodovinska monografija o enem najbolj prelomnih obdobjih v slovenski zgodovini.

Samo Rugelj; Bukla 138-139

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.