Knjiga
Odštekonomija
Nabrit ekonomist raziskuje skrite plati sveta
Prevod: Maja Novak
Založba: Vale-Novak, 2006
mehka vezava, 270 str.
ISBN: 961-6221-88-4
Cena: 20,45 €
Recenzija Bukla
Najbrž bi se zelo začudili, če bi vam kdo rekel, da je knjiga z lucidnim naslovom Odštekonomija (v izvirniku Freakonomics) poleg drugega v enem svojih delov tudi izviren priročnik za vzgojo otrok. Vendar je res, saj Steven D. Levitt, ki predava ekonomijo na čikaški univerzi, najraje pa raziskuje socialno-ekonomska dejstva obnašanja naše družbe, v poglavju Kako postanemo popolni starši? z uporabo statistično dovolj velikega vzorca uravnoteženih podatkov učencev iz čikaškega sistema javnih šol poleg drugega pokaže/dokaže tudi to, da določena dejstva, na katera zdravorazumsko prisegajo starši, še zdaleč niso resnična. Tako je, denimo, pomemben dejavnik otrokovega prihodnjega uspeha pri preverjanjih znanja ta, da sta otrokova starša visoko izobražena, medtem ko je to, da je otrokova družina neokrnjena, precej nepomembno. Če je bila otrokova mati ob rojstvu prvega otroka stara trideset let ali več, je to pozitiven dejavnik, na drugi strani pa je dokaj nepomembno, če mati med otrokovim rojstvom in vstopom v malo šolo ni hodila v službo. Nizka porodna teža za razliko od splošnega prepričanja v povprečju izrazito negativno vpliva na otrokove uspehe v šoli, medtem ko obiskovanje predšolskih izobraževalnih programov nima kaj dosti učinka na končni učni uspeh. Če se otrokovi starši aktivno udeležujejo oblik sodelovanja med učitelji in starši, je to na splošno pozitivno vplivalo na njegove rezultate, medtem ko pogosto gledanje televizije (spet v nasprotju s splošnim prepričanjem ljudi) ne vpliva kaj dosti na otrokov uspeh v šoli. In tako naprej. Seveda pa bi bili preveč naivni, če bi pomislili na to, da lahko, denimo, zgolj z obiskovanjem npr. govorilnih ur izboljšamo otrokove uspehe. Večina naštetih dejavnikov zgolj kaže na soodvisnost v povezavi z otrokovim uspehom, ni pa nujno, da na otrokov uspeh vplivajo v odvisnem smislu, saj, kakor pravi Levitt na koncu, vse skupaj kaže predvsem na to, da je za otrokov uspeh v povprečju najbolj pomemben njegov genetski potencial.
To poglavje je samo eno od šestih, v katerih \"nabriti ekonomist raziskuje skrite plati sveta\", nas z umetelnim dokazovanjem preseneča stran za stranjo in ves čas kaže na to, da so metode ekonomskega raziskovanja izredno uporabne tudi pri analiziranju človekovega obnašanja. Od spretnega dokazovanja goljufij borcev suma, ki naj bi veljal za enega najbolj častnih športov, do razlogov za radikalno zmanjšanje umorov v Ameriki na začetku tretjega tisočletja Levitt ves čas kaže na to, kako je treba pravi vzrok za določeno stanje stvari pogosto poiskati na povsem drugem koncu. Tako je z Odštekonomijo, ki bi ji zlahka sledilo še kako nadaljevanje, napisal najmanj tako pomembno knjigo, kot sta bili pred desetletji Parkinsonov zakon in Petrovo načelo. Če vam je ta knjiga všeč, preberite še knjigo Ledene gore, padajoče domine.
Samo Rugelj

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.