Knjiga
Če je to sreča
Izvirnik:
Wenn es ein Glück ist – Roman (2008)
Wenn es ein Glück ist – Roman
Prevod: Amalija Maček, Anja Uršič
Spremna beseda: Vesna Kondrič Horvat
Urejanje: Niko Grafenauer
Založba: Nova revija, 2010
Zbirka: Samorog
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
trda vezava, 225 str.
Mere: 24x15 cm, 514 g
ISBN: 978-961-6580-73-1
Cena: 24,90 €
Založnik o knjigi

Adolf Muschg (1934) je najeminentnejši predstavnik švicarske književnosti v nemščini in hkrati eden izmed najvplivnejših in najuglednejših pisateljev v nemškem govornem prostoru nasploh. Je tudi prepoznaven kulturno-politični glas zunaj meja svoje domovine. V svojih delih obravnava probleme svojega časa in se nanahno odziva na najpomembnejša in aktualna vprašanja časa, pri čemer poziva k ustvarjalnemu sodelovanju in kritičnemu razmišljanju. Je pa tudi neizprosen opazovalec najglobljih človeških vzgibov, ki jih neprizanesljivo razgalja in opisuje z mikroskopskim pogledom. Slovencem se je vtisnil v spomin kot nagrajenec Vilenice leta 1995, ko je prejel nagrado za eminentno sodobno različico srednjeveškega Parzivala v romanu Der rote Ritter (Rdeči vitez).

Leta 2008 je založba Suhrkamp, ki ji je bil Muschg zvest dolgih 35 let, pod naslovom Če je to sreča in s podnaslovom: Ljubezenske zgodbe iz štirih desetletij ponovno izdala 23 najlepših zgodb iz štirih desetletij njegovega ustvarjanja, izbranih iz prejšnjih zbirk, nastalih v letih 1964–2002, in vse izmed pričujočih zgodb v tej knjigi, razen Veselo je cigansko življenje, so objavljene tudi tam.

Že podnaslov nakazuje temo, ki Muschga nenehno zaposluje in prevladuje tako v teh zgodbah kot tudi v romanih: ljubezen. Ljubezen, ki je vse prej kot to in te zgodbe mnogo bolj govorijo o nezmožnosti ljubezni, o neizpolnjenosti in o nedosegljivosti, o odtujitvi, o zapuščenosti, o blaznosti in smrti.

Ne glede na to, ali je kraj dogajanja Japonska, bolnišnična soba, pusta pokrajina, hotel ali celo krematorij, povsod Muschg preko ljubezni pravzaprav preizkuša nečloveškost družbenih razmer, govori o sprevrženih odnosih, zato v zgodbah ne manjka psihološko subtilnih opisov situacij.

V pričujočih zgodbah, konkretizacijah teh situcij, so si tako figure v nekaterih potezah zelo podobne: so nesrečne, odtujene, imajo čudne obsesije, zlomljena srca, se počutijo krive in trpijo zaradi izgube, so po navadi vržene iz utečenega ritma, so nesposobne komuniciranja in prav zato se ljubezen, ki jo pogosto evocira naslov zgodbe, nemalokrat manifestira kot neljubezen, kot nesrečen poskus vzpostavljanja kontaktov ali celo kot bolezen. V kratkih zgodbah gre torej za ljubezen v njeni najbolj zmešani ali celo deformirani obliki, za krivdo, nemoč, neuspeh, revolt, nasilje …
Recenzija Bukla
Adolf Muschg spada med najbolj znane sodobne v nemškem jeziku pišoče švicarske avtorje. Bil je nagrajenec festivala Vilenica (1995), v slovenščini pa sta leta 1996 izšli zbirka kratkih zgodb Prstan in roman Albisserjev razlog. Če je to sreča je izbor kratkih zgodb z ljubezensko tematiko, ki jih je avtor napisal v več kot štiridesetih letih. Zgodbe, v katerih je ljubezen pogosto sinonim za odtujenost, osamljenost, nesrečo in nezmožnost komunikacije, med drugim opisujejo dogovorjeno poroko na Japonskem (Astuko se mora poročiti), smrt siamskih dvojčkov (Konec mučenja živali), dedkov obisk v bordelu (Dedkovo majhno veselje), obisk pri maminem potencialnem možu (Obisk v Švici) in strastno ter hkrati usodno ljubezensko razmerje (Duende). Z neprizanesljivostjo pri opisovanju različnih človeških čustev in zgoščenim slogom pisanja avtor v ljubezenskih zgodbah poudarja predvsem (ne)zmožnost realizacije ljubezni, njeno usodnost in nepredvidljivost.
Majda Peklaj

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.

  Košarica knjigarne  
V košarici ni knjig.
  Poletno branje