Knjiga
Zakon
Izvirnik:
La loi (1850)
La loi
Spremna beseda: Katarina Zajc
Prevod: Matej Leskovar
Založba: Nova revija, 2011
Zbirka: Izzivi svobode
mehka vezava, 96 str.
Mere: 21,5x15, 248 g
ISBN: 978-961-6580-86-1
Cena: 14,90 €
Založnik o knjigi

Frédéric Bastiat (1801-1850) je sredi 19. stoletja postal eden vodilnih zagovornikov svobodnega trga in svobodnega podjetništva. Teoretik klasične liberalne politične ekonomije in izbranec različnih francoskih političnih teles je nasprotoval tako protekcionizmu kot vzhajajočim idejam socializma.

Knjiga govori o idealnem svetu, kjer se zakon oziroma pravni red uporablja za to, da varuje svobodo, življenje in lastninsko pravico, kjer se ljudje zavedajo, da imajo poleg pravic tudi odgovornost in po drugi strani o svetu, v katerem se pravo izrablja za pohlep, lažno dobrodelnost in paternalizem države ter za zmanjšanje svobode ter ustvarjalnosti ljudi.

Eno od sedmih glavnih Bastianovih načel pravi:

Zakon je naše zadnje pribežališče – osnovni varuh naše svobode in temelj, na katerem stoji vsa družba. Kadar pa je v službi birokratov zlorabljen, se sprevrže v »uzakonjeno plenjenje« in ogroža vso našo prihodnost.

Recenzija Bukla
V sedanjih globalnih in lokalnih družbeno-političnih razmerah se glede prihodnosti med seboj (spet) krešeta dve osnovni ekonomski struji. Po prvi mora biti država v prihodnje bolj vključena v regulacijo gospodarstva (denimo razbohotenega finančnega sektorja, ki s svojimi izvedenimi finančnimi instrumenti na realno poslovanje spušča meglo špekulacij) in bolj aktivna v upravljanju socialne politike, saj sedanja družbena slika poraja vse večja nesorazmerja med bogatimi in revnimi. Zagovorniki druge struje pa menijo, da je ravno prevelika javna poraba (ki ne zmore držati ravnotežja med javnimi prihodki in izdatki) pomemben krivec za nastale razmere in generator prihodnje finančne nelikvidnosti posameznih držav, hkrati pa neučinkovito upravljanje javnih financ radikalno draži pomembne infrastrukturne projekte (pri nas denimo avtoceste), ki bi bili v zasebni realizaciji ekonomsko bistveno ugodnejši. Zato bi bilo v skladu s stališči druge struje treba omejiti vpliv pri nadzoru nad zasebnim gospodarstvom in le olajšati njegovo nemoteno delovanje. Frédéric Bastiat (1801–1850) se s svojima dvema knjigama, Zakon in Ekonomija svobode kaže kot zagovornik svobodnega trga, saj je klasik liberalne politične ekonomije. Seveda pa je treba takoj dodati, da ne gre za suhoparnega teoretika, temveč pronicljivega in duhovitega misleca, ki bi mnoge trditve sodobnih ekonomistov še danes z lahkoto demantiral ali postavil v paradoks (odlična je njegova ekonomska glosa, Peticija svečarjev proti konkurenci sonca, v kateri svečarji zahtevajo, da naj bi prepovedali okna zaradi koristi, ki jo bo blaginja svečarjev prinesla vsem drugim). Navdihujoče branje za sedanjost, ko razmišljamo o prihodnosti.
Samo Rugelj

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.