Knjiga
Ekonomija svobode; Dvajset mitov o trgih
Česa vam vaši profesorji niso povedali
Izvirnik:
The Economics of Freedom; Twenty Myths about Markets
The Economics of Freedom; Twenty Myths about Markets
Predgovor: F. A. Hayek
Prevod: Matej Leskovar
Založba: Nova revija, 2011
Zbirka: Izzivi svobode
mehka vezava, 128 str.
Mere: 22,5x15, 334 g
ISBN: 978-961-6580-88-5
Cena: 16,90 €
Založnik o knjigi

Predstavljamo knjižno novost Ekonomija svobode, avtorja Frédérica Bastiata (1801-1850), »najbolj bistrega, najbolj razločnega ekonomskega publicista vseh časov, ki ga razumejo tako Nobelov nagrajenec kot taksist, študent, podjetnik… celo politik!«

Ekonomija svobode predstavlja nekaj Bastiatovih najpomembnejših razprav. Predgovor k Bastiatovim razpravam je leta 1974 napisal Nobelov nagrajenec za ekonomijo F.A.von Hayek, ki je bil pionir ekonomske misli in silovit zagovornik svobode.

Akademski krogi so prepolni ljudi, ki mislijo, da so zadosti pametni, da bi lahko usmerjali življenje drugih ljudi – in morda to sploh ni presenetljivo. A niso dovolj pametni. Zato je podnaslov te knjige: »Česa vam vaši profesorji ne bodo povedali.«

Sklepna razprava, Dvajset motov o trgih dr. Toma G. Palmerja, je bila najprej predstavljena leta 2007. Palmer opredeli, pretehta in zavrže mite, ki veljajo za modrost, vključno z nekaterimi »pretirano navdušenimi obrambami« trgov, ki napačno ocenijo njihovo naravo.

Recenzija Bukla
V sedanjih globalnih in lokalnih družbeno-političnih razmerah se glede prihodnosti med seboj (spet) krešeta dve osnovni ekonomski struji. Po prvi mora biti država v prihodnje bolj vključena v regulacijo gospodarstva (denimo razbohotenega finančnega sektorja, ki s svojimi izvedenimi finančnimi instrumenti na realno poslovanje spušča meglo špekulacij) in bolj aktivna v upravljanju socialne politike, saj sedanja družbena slika poraja vse večja nesorazmerja med bogatimi in revnimi. Zagovorniki druge struje pa menijo, da je ravno prevelika javna poraba (ki ne zmore držati ravnotežja med javnimi prihodki in izdatki) pomemben krivec za nastale razmere in generator prihodnje finančne nelikvidnosti posameznih držav, hkrati pa neučinkovito upravljanje javnih financ radikalno draži pomembne infrastrukturne projekte (pri nas denimo avtoceste), ki bi bili v zasebni realizaciji ekonomsko bistveno ugodnejši. Zato bi bilo v skladu s stališči druge struje treba omejiti vpliv pri nadzoru nad zasebnim gospodarstvom in le olajšati njegovo nemoteno delovanje. Frédéric Bastiat (1801–1850) se s svojima dvema knjigama, Zakon in Ekonomija svobode kaže kot zagovornik svobodnega trga, saj je klasik liberalne politične ekonomije. Seveda pa je treba takoj dodati, da ne gre za suhoparnega teoretika, temveč pronicljivega in duhovitega misleca, ki bi mnoge trditve sodobnih ekonomistov še danes z lahkoto demantiral ali postavil v paradoks (odlična je njegova ekonomska glosa, Peticija svečarjev proti konkurenci sonca, v kateri svečarji zahtevajo, da naj bi prepovedali okna zaradi koristi, ki jo bo blaginja svečarjev prinesla vsem drugim). Navdihujoče branje za sedanjost, ko razmišljamo o prihodnosti.
Samo Rugelj

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.

  Košarica knjigarne  
V košarici ni knjig.
  Poletno branje