15 x 3 naslovi stvarne literature 2011
INVENTURA STVARNE LITERATURE
Bukla 72-73, 23.11.2011

Estetika leposlovja išče sledi nadčasnosti, medtem ko so pri stvarni literaturi v ospredju ozaveščevalno-izobraževalni cilji. Toda to ne bi smelo spodbujati cenenega stereotipa, zaradi katerega na slovenskih oddelkih leposlovja močno prednjačijo prodajalke, na oddelkih stvarne literature pa prodajalci; navsezadnje je med uspešnimi uredniki in urednicami stvarne literature kar nekaj žensk (in obratno). Stvarna literatura vsako leto pokaže nov obraz družbe, z naslovi, ki so v minulem obhodu Zemlje okrog Sonca reflektirali svet, preusmerjali tokove življenja, premikali bralce in prikazali intelektualno kondicijo dežele. Ob pregledu vidnejših del leta so se vzporednice med naslovi zarisale kar same, tokrat so se po trije naslovi/avtorji sestavili v petnajst zanimivih sklopov.

 

1. Slovenija – 20. stoletje
Med najbolj iskanimi knjigami leta je bilo delo Jožeta Pirjevca Tito in tovariši, ki je na novo spregovorilo o zapleteni osebnosti Josipa Broza Tita – človeka, ki zaseda deveto mesto med vladarji z najdaljšim staležem v moderni politični zgodovini. Temno plat Titovega predsedovanja Jugoslaviji pooseblja Edvard Kocbek, o katerem je Andrej Inkret zapisal doslej najbolj temeljit življenjepis In stoletje bo zardelo, stoletje pa je začelo zardevati tudi v obdobju osamosvojitvene vojne, ko je Slovenija začela na Balkanu trgovati z orožjem, o čemer sta se razpisala raziskovalna novinarja Matej Šurc in Blaž Zgaga v prvih dveh delih mednarodno nagrajene trilogije V imenu države.

2. Domači filozofi
Svetovna filozofska popikona Slavoj Žižek je uspel prodreti v zavest slovenskih bralcev, potem ko so ga v zvezi z aktualnimi dogajanji gostili svetovni mediji in je bilo v zadnjih dveh letih v slovenščino prevedenih več njegovih del. Precejšnega odmeva sta deležni tudi knjigi Renate Salecl Izbira in (Per)verzije ljubezni, ki so ju za primerno protiutež potrošništvu prepoznale celo komunikativnejše revije, nedavno pa je nove eseje objavil še (krščanski) filozof Gorazd Kocijančič; Erotika, politika itn. je svojevrstno nadaljevanje Razbitja, naslov knjige pa je v izzivalnem kontrastu s podnaslovom: Trije poskusi o duši.

3. Angažirane poti
Novinarja Boštjana Videmška in njegovega fotografskega sopotnika Jureta Eržena poznamo kot kronista aktualnih vojnih žarišč po bližnjem in daljnem svetu, njune nevarne poti pa so se za hip ustavile med platnicami knjige Vojna terorja. Sorodno angažiran je Tomo Križnar, ki v Nafti in vodi izpostavlja boj za naravne vire med ZDA in Kitajsko v severni Afriki, od česar ima najmanj koristi lokalno prebivalstvo, to pa se za nameček bojuje še s pomanjkanjem vode zaradi širjenja puščav. Tretjega med angažiranimi potopisi je napisal nizozemski esejist Frank Westerman, ki v Inženirjih duše odkriva polpreteklo (socialistično) zgodovino Rusije oziroma Sovjetske zveze.

4. Politike sveta
Redke esejistične knjige tematizirajo Južno Ameriko, ki je v zadnjem desetletju razvila specifično obliko demokratičnega socializma. Ekspliciten primer je Chávezova Venezuela, ki je postala nekakšen regijski zgled; na kakšen način se je to zgodilo in koliko je bilo v tem prave demokracije, pa nam opiše Rdeča mašinerija slovenskega filozofa Vasje Badaliča. Globalno se rojeva tudi pomenljiv trend samokritike, ki ga spodbujajo judovski intelektualci, naveličani verske konservativnosti in nenehnega opravičevanja vojaških posegov Izraela. Če je ne bi napisal Jud Israel Šamir, bi bila Kabala oblasti zanesljivo obtožena antisemitizma. Ob vsaj dvajsetletnem zgledovanju po politični misli Zahodne Evrope in ZDA pa smo končno začeli prevajati tudi mislece z Vzhoda; eno pomembnejših del, Skušnjava globalizma Aleksandra Panarina, je tokrat prišlo iz ruskih logov.

5. Sodobni mediji
Največ prahu na polju novih medijev je v zadnjih letih dvignilo početje Juliana Assangea in njegove ekipe in letos so se pojavile kar tri knjige o kontroverznostih projekta Wikileaks. Novi mediji so poleg PC-jev postali tudi telefoni in tablični računalniki, prek katerih dostopamo do informacij, trosimo svoje sledi in plačujemo s kreditnimi karticami. Na kakšen način se podatki, ki jih pustimo za seboj, uporabljajo v marketinško-komericalne namene, nam zaskrbljujoče pojasnjuje knjiga Stephena Bakerja Numerati. Ob porastu elektronskih medijev padec doživljajo tiskani mediji, ki zato postajajo vse bolj rumeni in umazani. O tem, kaj se je zgodilo z novinarskim dostojanstvom, pa poznavalsko pripoveduje izkušeni Guardianov novinar Nick Davies v delu Zgodbe s ploščate zemlje.

6. Ekonomija
Frédéric Bastiat sodi med bolj artikulirane ekonomske mislece devetnajstega stoletja in njegova publicistika še danes vzbuja razmislek; nedavno sta bili prevedeni njegovi deli Ekonomija svobode in Zakon, ki prinašata glas liberalizaciji trgov. O tem, do kam so in bodo še segle cenovne skrajnosti v svetu sodobne ekonomske nebrzdanosti, pa se v knjigi Brezplačno sprašuje Chris Anderson, urednik revije Wired. Do kakšne mere je brezplačnost, ki jo srečujemo na vsakem koraku, pristna in koliko jo sploh znamo ceniti? Med drznejše naslove lanskega leta se umešča tudi knjiga nemškega avtorja Bruna Banduleta Zadnja leta evra, ki razkriva težave evropske valute, ki se pod pritiski krize iz leta v leto poglabljajo.

7. Kriza
Letošnji minimalistični fenomen je zagotovo esej politika in pisca Stéphana Hessla Dvignite se!, ki se je odlično prijel v Franciji, nato pa pljusnil še drugam po svetu in sovpadel z upori ter protesti, ki so zajeli velik del Bližnjega vzhoda in tudi zahodnih demokracij. Kljub temu da mediji redno strežejo z interpretacijami vzrokov za gospodarsko in politično krizo, je treba izpostaviti še dve knjigi: angleški zgodovinar Tony Judt je tik pred smrtjo napisal široko aplikativno delo Deželi se slabo godi, mladi ruski esejist Nikolaj Starikov pa je vzroke za krizo najprej našel v ameriških finančnih institucijah, nato pa pokazal, da je kriza neposredno vezana na razporeditev naravnih bogastev in energije; naslov: Kriza: Kako $e to dela.

8. Tuja humanistika in živali
Za najbolj žive naslove tuje humanistike so se letos izkazale knjige, ki nas vodijo do soočenja z bitji, s katerimi delimo planet. Najprej je tu Kulturni šimpanz: Razmišljanja o kulturni primatologiji, ki raziskuje človeški odnos do šimpanzov in drugih primatov, ki niso le korak v razvoju do »krone stvarstva«, temveč vrsta, enako upravičena do bivanja na Zemlji. O kolektivnem odnosu do živali pripoveduje srhljivo delo Charlesa Pattersona Večna Treblinka, ki odkriva povezave med nacističnim holokavstom in avtomatiziranimi klavnicami živali za sodobno človeško konzumiranje. Za konec se nam ponuja še Čuteča narava nemškega znanstvenika Andreasa Webra – esejistični poskus sinteze naravoslovnih znanosti v duhovni povezanosti čutečih bitij.

9. Popularna znanost
Fizik Richard P. Feynman (1918–1988) je bil eden najbolj čudaških in zabavnih popznanstvenikov; o njem je bil med drugim narisan grafični roman, knjiga »Kaj ti mar, kaj mislijo drugi?« pa je v zadnjem času njegova druga, prevedena v slovenski jezik. Posebna znanstvena zgodba je podana tudi v Nesmrtnem življenju Henriette Lacks izpod peresa Rebecce Skloot, kjer beremo presunljiv zaplet v zvezi z gospo Lacksovo, ki je znanosti nevede podarila t. i. nesmrtne celice, te pa v laboratorijih uporabljajo še danes. Tretji žanrski presežek predstavlja Slaba znanost Bena Goldacra – že nekaj let velika britanska uspešnica, ki razkriva velike in male sleparije v znanosti.

10. Poljudna psihologija
Dobro je bila sprejeta tudi knjiga Če škripa med hčerjo in materjo ameriške psihologinje Victorie Secunde, ki govori o tem, »kako razvozlati ženski gordijski vozel«. Odnos med materjo in hčerjo ni pogosto obravnavan tako temeljito, prav tako pa ni ravno običajno, da moški napiše tako neposredni nagovor drugim možem in očetom, kot je to uspelo danskemu družinskemu terapevtu in avtorju več uspešnic, Jesperju Juulu, v delu Mož in oče – knjiga zate. Tretja psihološka knjiga, ki jo velja izpostaviti, se postavi za zdravilno moč filozofije (ljubezni do modrosti), ki jo Lou Marinoff svetuje v Raje Platona kot pomirjevala: Kako z večno modrostjo reševati vsakodnevne probleme.

11. Zdravstvena preventiva
Psihologija in zdravje si nista ravno tuja, čemur je na sledi psihonevroimunolog Alojz Ihan v odlično sprejetem eseju Hvalnica rešnjemu telesu. Sodobnemu človeku prinaša streznitev s kritično ostjo, uperjeno v potrošništvo, v nasilje politike in v vsiljivost farmacevtskih manipulacij. S pozitivnimi vidiki preventive se na bolj individualni ravni ukvarja knjiga Skrivnosti ljudi, ki nikoli ne zbolijo pisatelja in novinarja Gena Stona, med uspešnice leta pa se je med drugim vpisala Energijska medicina za ženske avtorjev Donne Eden in Davida Feinsteina.

12. Zeleno, ki te ljubim, zeleno …
V zadnjih letih je izšlo kar nekaj knjig v duhu zgornjega verza Federica Garcíe Lorce. Prvi ekonaslov iztekajočega se leta je tako Ekološka inteligenca psihologa in publicista Daniela Golemana, ki ga poznamo že po Čustveni inteligenci in Socialni inteligenci. Še en priznani psiholog, ki se je lotil obravnave Človeka in ekološke krize, je Vid Pečjak, sicer tudi pisec znanstvene fantastike za mlade. Strokovnjaka nakazujeta, da bo za zelene družbene spremembe potreben predvsem temeljit miselni preklop, bolj kot ekopsihologijo pa je praktične zelene rešitve tokrat razgrnil Al Gore v delu Odločitev je naša, v katerem konkretizira téme, načete v Na poti k ravnovesju in Neprijetni resnici.

13. Šport
Tek dobiva več in več privržencev, skladno s tem pa so odmevne tudi knjige o njem. Še posebej, kadar se o tej športni panogi razpiše japonski pisatelj svetovnega slovesa Haruki Murakami, ki v eseje, zbrane pod naslov O čem govorim, ko govorim o teku, odloži najbolj introspektivno in avtobiografsko pisanje doslej. Druga knjiga, Rojeni za tek, je duhovita raziskava Christopherja McDougalla, ki portretira psihologijo ultramaratoncev in sledi skrivnostnemu mehiškemu plemenu, ki še vedno prakticira vztrajnostni tek. Dvema tekaškima deloma ob bok lahko postavimo monografijo staroste slovenskega alpinizma Toneta Škarje Po svoji sledi: Alpe – Kavkaz – Himalaja, ki je avtobiografskega značaja, a obenem spomenik alpinističnim dosežkom malega naroda.

14. Kulturne kronike
V prvi polovici leta je končno izšla integralna Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–2010, skozi katero razberemo, da je bil film na svojih začetkih cenjen in da je njegova vrednost postopoma padala, medtem ko ga danes že dojemamo kot osrednjega kulturnega sopotnika ter nepogrešljivega premišljevalca življenja. Življenje je tudi naslov avtobiografije kitarista legendarnih The Rolling Stones Keitha Richardsa – pripoved, ki ji po časovnem razponu ni para. Mali biser s področja knjig o umetnosti pa predstavlja tudi Knjižnica ponoči, v kateri Alberto Manguel (tudi Zgodovina branja) na iskriv in eruditski način premišljuje o fenomenu knjižnic.

15. Vera in duhovnost
Šele ko vse drugo odpove, se ljudje obrnemo k duhovnemu – kar pa se je v preteklih, tehnološko manj domišljenih cilivizacijah (z)godilo hitreje kakor danes. Romunski religiolog Mircea Eliade (1907–1986) je za seboj pustil delo Joga, ki je izšlo sredi dvajsetega stoletja, ko se je Zahod začenjal spogledovati s kulturnimi izročili Vzhoda. V sorodno sfero sodi še kitajska Knjiga premen oz. znameniti Yi jing, verjetno največji orakelj vseh časov, ki ga je z ustreznimi dopolnili in razlagami vred prevedla profesorica Maja Milčinski. Seveda ni težko najti tudi tretje knjige s področja duhovnosti, saj jih ni malo in se redno uvrščajo na trgovsko lestvico Naj 10 v Sloveniji, toda to naj si vsak izbere po lastnem okusu. Jaz bom na tem mestu odprl ilustrirano verzijo duhovne knjige Johna C. Parkina in glede tez o pomanjkanju bistroumnosti na Slovenskem – te me včasih zjezijo – samemu sebi rekel K**rc gleda!