Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
BuklaPlus

Literatura brez knjige

Virna Lešnik, Bukla 97-98, 04.2.2014

Literatura brez knjige

Kako obstaja literatura? Koliko k temu pripomore knjiga? In kaj lahko literatura prispeva likovni umetnosti? Ta vprašanja je zastavila razstava Literatura brez knjige.

Na ogled je bila od 10. decembra 2013 do 10. januarja 2014 v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Razstava je predstavila literarno-likovni projekt Življenjski krog Lele B. Njatin. V njem nastala besedila imajo tri različna življenja, v katerih dosegajo bralce, nikoli pa ne bodo izšla v knjigi. Tako pisateljica demonstrira samostojnost literature, pa tudi njene različne poti do bralca, ki so odvisne od medija – ta ni nujno knjiga.

Mag. Marijan Rupert, vodja Zbirke rokopisov in redkih tiskov NUK, utemeljuje razstavo Literatura brez knjige: “To vprašanje se zdi še posebej aktualno v knjižnici, kjer se police šibijo pod težo dveh milijonov knjig, ki kar same navajajo na misel, da je literatura oz. da so zgodbe zapisi, ujeti na papirju med platnicami. Knjiga pa, kot vemo, ni le fizični objekt, ni le na papir ali pergament zapisani in ujeti ter s tem ohranjeni spomin, izkušnja ali vedenje: knjiga oz. literatura obstaja kot poseben fenomen v človekovi zavesti, saj jo bralec z vsakokratnim branjem obudi v sedanjosti. Če pristanemo na to tezo, se z literaturo dogaja podobno kot z drugimi umetnostnimi zvrstmi, v slikarstvu in glasbi: obstaja predvsem kot čisti doživljaj v zavesti.”

Projekt Življenjski krog obsega tri vizualne instalacije, ki jih je Lela B. Njatin ustvarila za doživljanje umetnosti na prostem. V letih 2011– 2013 je v Kočevju, Piranu in Kranju zoperstavila lastno literarno besedilo skulpturam Stanislava Jarma, Stojana Batiča in Jožeta Plečnika – slednje že več kot 50 let stojijo na prostem v urbanih jedrih mest, njena besedila pa so bila ustvarjena zdaj, posebej za instalacije. V te literarne zgodbe je vtkano razmišljanje o razmerju umetniškega ustvarjanja in vsakdanjega življenja, ki pa ni zaključeno v vsakem posameznem, marveč se sklene šele skozi vse tri. Glede na to so nerazdružljivi cikel in vezivo med instalacijami.

Vendar je primarno poslanstvo instalacij afirmacija alternativnih praks branja. V času, ki pred založništvo postavlja nove izzive, predvsem v obliki tržnih omejitev, ter preizkuša razmerje med knjigo in bralcem, je pomembno ohranjati kulturo branja. Lela B. Njatin prav zato skrbi za živost razmerja literature in bralca z uveljavljanjem tistih praks branja, ki niso odvisne od standardiziranih medijev ali socialnega statusa. Meni, da je literaturin pristan knjiga, a se je tokrat izjemoma odločila, da svojim besedilom ne dovoli v knjigo – zato, da poudari njihovo odvisnost od načina prezentacije.

Razstava Literatura brez knjige je projekt Življenjski krog predstavila z dokumentarnimi reprodukcijami besedil in fotografijami instalacij ter tiskovinami, ki so jih pospremile. Mag. Marijan Rupert pojasnjuje: »Na razstavi smo lahko opazili stik med dvema diskurzoma, literarnim in likovnim, in sicer na zelo podoben način, kot ga opisuje tradicija fenomenološke literarne vede od Romana Ingardna naprej. V delu Literarna umetnina Ingarden razpravlja o tem, da literatura ne obstaja niti kot izključno psihični akt avtorjevega ali bralčevega doživetja, ker bi sicer le določen čas obstajala v njihovi zavesti, niti kot izključno fizična ali predmetna realnost, saj knjige in papir predstavljajo le pisno podlago za literaturo. Ingardnova teza je, da literatura ne obstaja kot nekaj idealnega, zunaj časa in prostora, pač pa kot nekaj, kar je nastalo, kar traja v času in bo nekoč tudi nehalo obstajati.”

Prvo življenje besedil Lele B. Njatin, ki so nastala v projektu Življenjski krog, je življenje za dialog s skulpturami in branje v zunanjem javnem prostoru. Drugo življenje jim podarjajo dokumentarne razstave in v njem na panojih v notranjosti razstavišč dosegajo bralca. Prva razstava je bila septembra lani v okviru srečanja mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti. Tretje in predvidoma zadnje življenje pa bodo živela v fundusu NUK od 2015 dalje, na voljo tistim bralcem, ki radi brskajo po arhivih.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...