Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
BuklaPlus

Dvanajst pogledov v »umetnost prihodnosti« plus trinajsti

Tanja Petrič, Bukla 86–87, 06.2.2013

Dvanajst pogledov v »umetnost prihodnosti« plus trinajsti

V okviru projekta Dvanajst pod okriljem Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, ki je predvidel dvanajst gostovanj vidnih sodobnih umetnikov z različnih umetniških področij, je pri Založbi KMŠ nastala tudi referenčna zbirka knjig povabljenih gostov. V impresivnem zapisu k projektu in knjižnim izdajam lahko preberemo, da gre za »dvanajst perspektiv, dvanajst pogledov na jutri, dvanajst izjemnih umetniških in intelektualnih vizij, /…/, dvanajst osebnosti, ki s svojo prisotnostjo trajno bogatijo telo nekega prostora, poganjajo po živčevju tega telesa impulze, ki so zaznamujoči in neizbrisno inspirativni, impulzov, ki aktivirajo, oživljajo in zastavljajo poti tega, kar bomo«. Gre za knjige, katerih skupni imenovalec je »umetnost prihodnosti«. Epekajevske refleksije gostujočih posameznikov pa so v obliki intervjujev in esejev zbrane v zadnji, trinajsti knjigi, ki zaokroža izbor.

Boris Groys: Sumljivost. Fenomenologija medijev, prevod Alfred Leskovec
»Ta knjiga se je porodila iz želje po odgovoru na vprašanje, katera je tista moč, ki nosi arhive naše kulture in jim daje njihovo trajanje,« v uvodu h knjigi zapiše filozof in teoretik sodobne umetnosti in kulture Boris Groys, ki kulturni arhiv utemeljuje na medijskoontološkem sumu, na katerem zgradi celotno fenomenologijo medijev kot znakovnih nosilcev. 

Hans Magnus Enzensberger: Izbrana dela, prevod Alfred Leskovec
Hans Magnus Enzensberger se je s svojim literarnim in esejističnim ustvarjanjem ter s številnimi polemikami v nemški javnosti kot »jezni deček« pojavil v drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja. Izbrana dela prinašajo štiri besedila, v katerih se avtor pretežno ukvarja s problematiko in protislovji nacionalne identitete in posameznikovim položajem v zgodovinsko-političnem prostoru.

Tzvetan Todorov: Totalitarna izkušnja, prevod Veronika Simoniti
Bolgarski filozof in semiotik Tzvetan Todorov se v pričujočem delu tako na osebni kot na filozofsko-zgodovinski ravni sooča s totalitarizmom. Komunistično-totalitaristično ideologijo umešča v sosledje sodobnih utopističnih idej in jo postavlja v dialog z neoliberalizmom. »Med komunističnim mesijanstvom in novimi oblikami utopizma lahko opazimo presenetljivo kontinuiteto, ki je še očitnejša zaradi določene bližine akterjev tem ali onim gibanjem: številni ideologi enega gibanja so se učili v okviru drugega,« zapiše Todorov.

Jan Fabre: Nočni zapisi 1978–1984, prevod Mateja Seliškar Kenda
V Nočnih zapisih belgijski koreograf, dramatik, slikar in režiser Jan Fabre bralca sooči z najintimnejšimi miselnimi okruški, ki fragmentarno zarisujejo horizont njegove umetniške poetike in vsakdanjega življenja, povezanega s telesnimi strastmi in destruktivnimi navadami. »Umetnost je umetnost. Seks je seks. Tisto, kar oboje povezuje, sta koncentracija in strast,« zapiše Fabre. Avtor v zapisih na najbolj intimen način odpre svojo delavnico, ponudi vpogled v psihološke profile soustvarjalcev, vse skupaj pa zapakira v pesemsko-dramsko ritmizirano obliko dnevnika, ki deluje kot fabrovski performans.

Charles Simic: Izbrane pesmi, več prevajalcev
V Beogradu rojen ameriški pesnik, esejist in prevajalec Charles Simic, leta 2007 izbran za ameriškega lavreata, se v pričujoči knjigi predstavlja z izborom pesmi iz petih pesniških zbirk. Simicevo poetiko po mnenju kritikov odlikuje osupljiv in nenavadni imaginarij in obrtniško natančno mojstrstvo pesniškega jezika. Njegova poezija je po eni strani preprosta, po drugi meditativna in polna presenečenj, ne manjka pa ji niti temačnih odtenkov in ironičnih bodic.

Vikas Swarup: Šest osumljencev, prevod Borut Omerzel
Indijski diplomat in pisatelj Vikas Swarup je po (filmski) uspešnici Revni milijonar tudi v drugem romanu dokazal, da je spreten in zrel pripovedovalec. Gre za kriminalno zgodbo, ki se vrti okrog preiskovanja umora Vickyja Raja, preračunljivega in arogantnega sina indijskega notranjega ministra, ki ga ubijejo na eni od zabav. Osumljenih je šest ljudi, ki imajo pištolo, potencialni motiv in so po nenavadnih naključjih in presenetljivih zgodbah povezani z umorjenim. Swarupov roman pa kljub osnovni strukturi kriminalke presega tipičen žanr in anekdotično, družbenokritično, tu in tam celo moralizirajoče in humorno razpira panoramski pogled na sodobno, a še vedno v kastno tradicijo ujeto Indijo.

Rebecca Horn: Zrcalo lune, prevod Brane Čop
Rebecca Horn velja za eno najslavnejših sodobnih umetnic in eksperimentatork prostorskih in telesnih dimenzij. »Kraji, ki jih ustanavlja, nastajajo v brezprostornem in brezčasnem azilu, v očesu vrtnica, v ničlišču počela,« zapiše Doris von Drathen v izčrpni spremni študiji o avtoričinem štiridesetletnem ustvarjanju. Drugi del knjige prinaša umetničino izvirno poezijo, ki velja za izhodišče in komentar h krajevnim inštalacijam, nastalim med letoma 1982 in 2005.

Gari Kasparov: Kako življenje oponaša šah, prevedel Georg Mohr
Šahovski velemojster in nekdanji svetovni prvak se je po koncu šahovske kariere od leta 2005 začel intenzivno posvečati politiki in pisanju o šahu. V poplavi priročnikov z nasveti, kako postati vplivni in uspešni, je knjiga Garija Kasparova osamelec v gledišču, s katerega opisuje in vzporeja življenje in človekovo »delovanje« v svetu, ki je podobno šahovskim potezam.

Herman Diaz Alonso: Forme izobilja
Argentinski arhitekt in industrijski oblikovalec Herman Diaz Alonso je eden najvidnejših mlajših ambientalnih umetnikov in strasten raziskovalec forme, ki jo aplicira na urbani prostor. Po njegovem mnenju podoba usmerja produkcijo, ko išče novo definicijo. Forme izobilja so vpogled v njegovo arhitekturno-umetniško misel in sočasna refleksija časa in prostora, v katerem živimo. 

Felicitas Hoppe: Frizerji na pikniku, prevod Tanja Petrič
Minimalistične zgodbe nemške pisateljice Felicitas Hoppe, prejemnice Büchnerjeve nagrade za leto 2012, zasledujejo dramaturgijo sanj. Gre za nenavadne pripetljaje in čudaške protagoniste, ki se vselej gibljejo na robu med realnostjo in fantastično-pravljičnim svetom, pod masko domišljije pa nemalokrat skrivajo tragične in travmatične situacije iz človeškega življenja. Avtoričin jezik je razgiban, ironičen, poln črnega humorja, tu in tam pa namerno krši slovnična pravila in se hudomušno poigrava z dvojnimi pomeni ustaljenih fraz, ki jih instrumentalizira za kreacijo »druge« realnosti.

Goran Stefanovski: Odisej, prevod Branka Niki Klampfer
»Če je politika umetnost mogočega, potem je umetnost politika nemogočega,« zapiše Stefanovski v eni od beležk k delu. Avtorjev Odisej je sodobni iskalec identitete, ki je izgubil homersko brezgrešno in popolno junaštvo in je v tem smislu že antijunak. Sodobni Odisej ni prav nič več herojski, ampak ostarel mesen ropar in posiljevalec, ki ob vrnitvi v rojstno Itako doživi deziluzijo. Ujame ga minljivost, ki ni le telesna, temveč se polasti tudi spomina sonarodnjakov, ki so Trojo in njene bojevnike že zdavnaj pozabili.

Jack Lang: Lorenzo Veličastni, prevod Jana Pavlič
Francoski politik, nekdanji minister za kulturo in oče projekta Evropska prestolnica kulture v zgodovinski zgodbi o Lorenzu Veličastnem pripoveduje o univerzalnem človeku in hkrati o burni dobi 15. stoletja, ki jo zaznamujejo turški vpadi, potop Medičejcev in usmeritev Evrope proti severu. Zgodovinska freska pa v Langovi interpretaciji razkriva sodobno stanje duha in ponavljanje zgodovine, hkrati pa v osebnosti Lorenza Veličastnega išče in najde zgled za sodobnega politika.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...