15 x 3 NASLOVI STVARNE LITERATURE IN ESEJISTIKE 2012
Če je leto 2011 prineslo prvo obsežnejšo refleksijo gospodarske krize Zahoda ter enega zadnjih paketov zelene družbenopolitične misli, je za leto 2012 morda značilno večje zapiranje vase ter bolj intenzivno ukvarjanje s sabo (s Slovenijo). Kakor da bi bila glavnina velikih besedil zadnjega pol stoletja – tudi vse tisto, kar je bilo v prejšnjem sistemu zamujeno – končno pod streho in se zdaj lahko posvetimo sedanjosti oziroma tematikam, ki neposredno naslavljajo ne ravno zavidljivi »danes«... Vseeno pa je izšlo ogromno interesantnih knjig.
1. ENCIKLOPEDIJE, LEKSIKONI, SLOVARJI
V tem sklopu se postavi v ospredje Slovenika, slovenska nacionalna enciklopedija v dveh knjigah skupnega obsega 1600 strani, z več kot 8000 gesli, 2000 ponazoritvami in drugimi superlativi. Projekt brez dvoma cementira Slovence kot svetovno nacijo, hkrati pa se je odprl nov prostor za interpretacijo pojmov, ki to nacijo razdvajajo. V tem smislu jo je bolje odnesel Slovar slovenskih frazemov Janeza Kebra na skoraj 1200 straneh, ki tako kot pretekli Kebrovi projekti, na primer Živali v prispodobah I. in II., prinaša nemalo humorja, kajpak ovitega v stroge omejitve jezikoslovne znanosti. Na pobudo projekta EPK – Maribor 2012 pa je nastal Leksikon mariborske družbe in kulture po letu 1945, ki se trudi naše drugo največje mesto kritično in hkrati navdihujoče prikazati kot pomembno evropsko križišče.
2. ŽIVLJENJA DRUGIH
Oktobra 2011 je preminil Steve Jobs, soustanovitelj najbolj razvpitega IT-podjetja na svetu. Že v času njegove bolezni je začelo nastajati več življenjepisov in tako se je manj kot tri tedne po smrti na ameriško-britanskih policah znašla knjiga Walterja Isaacsona, sestavljena na podlagi treh let intervjujev s pokojnikom, z znanci in družinskimi člani. Za glasbeno presenečenje je letos poskrbela založba Modrijan, ki je v prevodu Jureta Potokarja izdala odmeven biografski zapis Patti Smith z naslovom Pač mulca, v katerem se na osebno intimen način spominja popularne umetnosti sedemdesetih let. Ob koncu leta pa nas je doletel še monumentalni življenjepis Adolfa Hitlerja, ki vzpon pogubne ideologije nacionalsocializma osvetljuje v luči podcenjevanja, ki so mu ga namenjali nemški intelektualci tridesetih let.
3. ZGODOVINE SVETA
Zanimanje za zgodovino se je pri Slovencih v zadnjem obdobju povečevalo, čeravno bolj za lastno kot za zgodovine sveta, a tudi tu smo nedavno dobili nekaj pomembnih knjig. Prva je širokopotezna Zgodovina Afrike J. D. Fagea, profesorja afriških študij na Univerzi v Birminghamu. Delo je nastajalo petindvajset let in bilo z vsako novo izdajo nadgrajeno in aktualizirano. S samosvojo rusko zgodovino smo se spoznali prek knjig v zbirki Ruska misel, kot sta bili Od Stare Rusije do Ruskega imperija in Velika ruska vojna, Divja Evropa pa se nam je razgrnila v istoimenskem delu antropologa Božidarja Jezernika, ki je bilo pred slovensko različico objavljeno že v angleščini, italijanščini in srbščini.
4. POLITIKA PO SLOVENSKO
Povojno zgodovino ima na obzorju izbor publicističnih besedil In zgodil se bo čudež tržaškega publicista Franca Jeze, ki je na kolaboracijo, partizanstvo in spremembo družbenega reda že tedaj gledal z zdravo distanco in v Sloveniji, veliko pred časom, videl demokratični potencial. Ta se je dokončno uresničil z Osamosvojitveno vlado, ki je bila samo pika na večstoletni »i«, obsežno monografijo o njej pa je napisala novinarka Rosvita Pesek. V kaj se je demokratični potencial končno sprevrgel, pa nam prikaže nazoren, tako rekoč grafično urejen kaos Omrežje moči, Epicentri slovenske politične in gospodarske elite urednika Sobotne priloge Dela Alija H. Žerdina.
5. V DUHU ČASA
Ameriški družboslovec Christopher Lasch je že pred tridesetimi leti napisal delo Kultura narcisizma, ki je preroško analiziralo, zakaj bo nekoč slava namenjena le sama sebi, pojav pa se bo razpasel na vse ravni družbe. Še nekoliko širše razmišlja italijanski psiholog in filozof Umberto Galimberti v sijajnih Mitih našega časa, kjer na drobno preseje številne pojme – od trga, vojne, materinske ljubezni, terorizma, spolnosti in mode –, s katerimi operiramo na vsakodnevni ravni. Z Vzhodne Evrope pa so k nam prišli eseji Poljaka Adama Michnika Iskanje izgubljenega smisla, v katerih pretehta daljše obdobje od hladne vojne do zloma nekdanjih režimov in končno vprašljivo uspešnega postkomunizma.
6. DOBA EKONOMISTOV
Čeprav živimo v dobi ekonomistov, se ti pogosto počutijo kot ogrožena manjšina. Toda to ni doba katerih koli ekonomistov, temveč kroga Miltona Friedmana, Friedricha A. Hayeka ter Ludwiga von Misesa, strogih zagovornikov svobode trga – tudi v odnosu do omejenih naravnih danosti. Njihovo filozofijo povzema zbornik hvalospev Doba ekonomistov. Ali je denar samoumeven, pa se sprašuje Aleš Praprotnik, ko v historično obarvanem delu Denar: nedolžna prevara? obravnava zgodovino monetarnih sistemov in predlaga možnosti za reforme. Ob koncu leta nas je udaril še Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman s pojasnili, v katerih točkah je kriza nepotrebna, ter z naslovnim pribitkom Ustavimo to krizo takoj!
7. SENCE ZEMLJE
Da sivim oblakom nad sodobnostjo res ni videti konca, kažejo knjige, ki zarežejo neposredno v brozgo človeštva. Urugvajski pisatelj Eduardo Galeano je spisal katastrofičen »učbenik za branje dnevnih novic« z naslovom Narobe – Šola narobe sveta, raziskovalna novinarja Gianluigi Nuzzi in Claudio Antonelli pa sta v Metastazi prikazala delovanje mafijskih združb v severni Italiji, na primeru enega redkih mafijskih skesancev. Tu pa so še Vojne za nafto, ob katerih postane jasno, da bo, kot navaja recenzija iz Bukle, »bitka za nafto potekala do zadnje kapljice črnega zlata«.
8. MED VERO IN RELIGIJO
Se je pa v zadnjem letu znašlo na policah nekaj zanimivih del, ki govorijo o religiji na nereligiozen, literarni, celo potopisni način. Prvo takšno je Devet življenj, v katerem škotski zgodovinar William Dalrymple, živeč v Indiji, opiše devet osebnih zgodb in devet različnih duhovnih praks te podceline. Sledi mu Maska Afrike izpod peresa trinidadsko-indijskega nobelovega nagrajenca V. S. Naipaula; to so potopisi, v katerih avtorja zanima predvsem duhovna, pretežno animistična tradicija Afrike. Na koncu ne moremo zaobiti še dokumentarističnega romana Pavleta Raka Utišanje srca, v katerem eruditsko prikaže življenje in izkušnje pravoslavnih menihov.
9. PSIHOLOŠKO-DUHOVNI UVID
Tematiko sramovanja, ki ga je v življenju občutil in spoznal vsak od nas, si Boris Cyrulnik, francoski psihiater judovskega porekla, pogleda v knjigi Sram z vseh zornih kotov, predvsem pa z vidika človekove intime in vplivov, ki jih sram pušča na naših osebnostih. Velika ideja Richarda Wilkinsona s podnaslovom Zakaj je enakost boljša za vse, prevede pradavno načelo enakosti, ki se po navadi znajde na političnem polju, v jezik psihologičnega esejizma: če smo na osnovnih ravneh vsi ljudje enaki, zakaj nas potem zanimajo samo razlike? Med večje letošnje uspešnice s področja duhovnosti pa sodi Knjiga prebujenja ameriškega judovskega profesorja, poeta in filozofa Marka Nepa.
10. FILOZOFIJA DOMA
Enega bolj inovativnih domačih filozofskih poskusov je prinesla knjiga Levi horog profesorja in predsednika Evropske zveze za filozofijo športa Leva Krefta. V njej obravnava športne fenomene, predvsem pa točke trenj, na katerih sodobni šport bije notranje bitke. Vedrenje vedrine je knjižni prvenec, v katerem Janko M. Lozar – za razliko od običajnih analiz problemov, družbenih paradoksov in žgočih ran – razmišlja o pozitivnih, od nasilja umaknjenih vrednotah posameznika, družbe in popularne kulture. Toda brez zazrtosti v smrt, ugotavlja, življenjska radost ne bo ostala pristna. Prijetno presenečenje je tudi knjižica srbskega profesorja Miška Šuvakovića Slovenska filozofija dan pozneje, v kateri najdemo narodotvorni oris mišljenja in dela vseh najbolj vidnih slovenskih filozofov.
11. KULTURNODRUŽBENI ESEJ
V Sloveniji se je letos mudil poznavalec umetnosti in družbeni kritik Fredric Jameson in hkrati z njegovim obiskom so izšli Izbrani spisi o postmoderni 1983–1998 pod naslovom Kulturni obrat, kjer se širina in globina pogleda sijajno stapljata z njegovo ostrino. Eseje zadnjih let, ki so pretežno izhajali v Mladini, je v Zakaj si življenje zasluži, da ga izgubimo zbral tudi Marcel Štefančič, jr. in znova postregel z berljivo kulturno fenomenologijo. Kako spolzek pojem je kultura, pa v Državljanskih esejih prikaže dr. Alojz Ihan. Njegova beseda na trenutke pristane na nivo polemike ideološko gnanih spletnih forumov, kjer kar poka od brezsramnih mnenj, toda le zato, da se vsakokrat dvigne čeznje in domala znanstveno prikaže, da je slovenski družbi spodletelo predvsem zaradi narodove kulture (kar nima nujno zveze z umetnostjo, lahko pa tudi …).
12. LIKOVNO IN ARHITEKTURA
Izstopale so tri knjige. Najprej razprava Slovenska secesija Robija Simoniška, ki zajame obdobje od preloma stoletja do prve svetovne vojne in ustvarjalce, ki so ključno začrtali prihodnost slovenske arhitekture in likovne umetnosti. Nastala je tudi razkošna monografija, za katero so zaslužni Slovenski impresionisti Grohar, Jakopič, Sternen in Jama, ko so v slovenski likovni prostor in dušo vnesli največ svetlobe in barv doslej. Z zanimanjem se bere tudi Misleča roka, Eksistencialna in utelešena modrost v arhitekturi, v kateri je Juhami Pallasmaa, arhitekt finskega porekla, odprl srce, um in čutila v službi enega najbolj uporabnih orodij pod soncem – človeške roke!
13. TV IN FILM
Filmsko področje sodi med bolje zastopane umetnostne zvrsti (v knjigah), kar delno vpliva na vse bolj vsebinsko raznovrstno filmsko produkcijo in kakovostno filmsko publicistiko. Letos je pozitivno presenetila Filmografija slovenskega animiranega filma ter nadvse aktualen zbornik različnih avtorjev s simpozija Proti koncu: sodobna TV-serija in serialnost, na koncu pa tudi posodobljen ponatis monumentalnega 1001 filma, ki obravnava filme vse do leta 2011. Toda če bo najbolj prodorna veja umetnosti v današnjem svetu, v primerjavi s preostalimi vejami še naprej ostala podhranjena in slabo urejena, ji tudi knjige ne bodo več v pomoč.
14. SONARAVNO
Med deli, ki popularizirajo človekove sonaravne dejavnosti, je vtis zagotovo pustil Zeleni kvadrat Kornelije Benyovsky Šoštarić, ki jo sicer poznamo kot Vrtlarico (vrtnarko) s hrvaške nacionalne televizije; ob vodéno nabuhli ponudbi veletrgovcev se domače vrtnarjenje lahko znova zazdi smotrna izbira! Cesar Millan je svoja hipnotična Šepetalca psov in Vodjo krdela spravil tudi na slovenske lestvice branosti, retro svež pristop k telesu pa prinaša ameriški trener Robb Wolf v Paleoreceptu, kjer nas uči gibalnih in prehranjevalnih navad naših davnih prednikov, ko so naredili svoje prve korake iz živalske kože.
15. ŠPORTNI AVANTURIZEM
Že ob koncu lanskega leta je odmevnost dosegla knjiga Dnevnik zadnje plovbe pionirskega jadralca Jureta Šterka, čigar prazno jadrnico so našli v Indijskem oceanu januarja 2009. Odkrito o eni od svojih športnih odvisnosti piše tudi Damijan Šinigoj v Kratkem dnevniku jamarskega zasvojenca, medtem ko urednik Bukle v dnevniško-tekaško-avtobiografskem zapisu Delaj, teci, živi opiše svojo vseživljenjsko ljubezen do teka, toda dosledno v okvirih užitkarstva.
Avtor tega izbora dopušča možnost, da je spregledal še kak dober naslov. Toda če starih izvodov revije Bukla ne hranite, ni veliko zamujenega, saj si jih lahko še vedno ogledate na spletnem naslovu http://issuu.com/revijabukla in na www.bukla.si. Kako že pravijo rudarji? Pa srečno!