Festival literature sveta – Fabula 2014
Tudi v letu 2014 bodo lahko vsi ljubitelji branja čakali na pomlad v družbi vrste izjemnih pisateljev – tako tujih kot slovenskih – , srečanja z njimi pa bo pospremil tudi širši literarno obarvan program, namenjen vsem generacijam. V okviru festivalskega fokusa Razkriti obrazi svobode pa se bodo na več ljubljanskih lokacijah – od Cankarjevega doma in Trubarjeve hiše literature do Kavarne Union in knjigarne Konzorcij zvrstile številne debate z zanimivimi in kompetentnimi gosti, ki bodo pod drobnogled vzeli danes tako pogosto uporabljan – in nemalokrat zlorabljen – pojem svobode. Del programa bo namenjen najmlajšemu občinstvu, ki ga bodo izkušeni pravljičarji popeljali v čarobni svet knjig in branja, ljubiteljske pisce bomo pozvali k udeležbi na tradicionalnih mnogobojih ... Vabljeni, da se nam v času festivala Fabula pridružite na več kot tridesetih brezplačnih dogodkih!
Jacqueline Raoul-Duval
Kafka, večni zaročenec
prevod: Jedrt Maležič; roman; cena: 5 €
Roman avtorice Jacqueline Raoul-Duval izrisuje povsem drugačen portret enega največjih klasikov svetovne literature, Franza Kafke, kot smo ga vajeni, saj v njem razpoznavamo mladeniča, polnega elana in šarma, pravega dendija, ki svoje prijatelje navdušuje, ženske pa se njegovi privlačnosti ne morejo upirati. V svojem življenju je strastno ljubil štiri ženske: Felice, Julie, Mileno in Doro. Vse so živele bodisi v Berlinu bodisi na Dunaju, saj se Kafka ne bi nikoli poročil z dekletom iz Prage. Njegove ljubezni so morale živeti daleč stran, da jim je lahko pisal dolga pisma (njegova pisma Felice Bauer in Mileni so bila objavljena tudi v knjigah), hkrati pa jih je poveličeval in so bile v resnici samo del njegovega imaginarija. Kafka je bil štirikrat zaročen, a mu je poroki vedno uspelo ubežati. Njegovo življenje spominja na svet, ki ga je ustvaril v svojih romanih: v njem je vse nepredirno, polno pasti, izzveneva pa kot neskončna težnja po resnici. Avtorici v tem izjemnem romanu uspe bralca popeljati v posebni svet zaljubljenega Kafke.
Michel Houellebecq
Možnost otoka
prevod: Mojca Medvedšek; roman; cena: 5 €
Roman Michela Houellebecqa, Možnost otoka (2005) se navezuje na utopičen epilog Osnovnih delcev: le genetska mutacija, ki omogoči nastanek nove, boljše, nesmrtne človeške vrste, lahko človeštvo odreši fizičnega in duševnega trpljenja, staranja in umiranja. Daniel, uspešen komik z razkošno vilo v Španiji in zavidljivim bančnim računom živi v histerični družbi neizprosnega seksualnega liberalizma, v kateri ni prostora za grde, revne, postarane, bolne in šibke. Po dveh neuspelih ljubezenskih zvezah najde novo upanje v sekti elohimistov – v njihovi obljubi večnega življenja in neskončni zmožnosti reproduciranja užitkov ... Zgodba »našega časa« se prepleta s poglavji, v katerih isto temo povzameta in komentirata dva klona, Daniel 24 in Daniel 25, dva tisoč let pozneje, ko začnejo neoljudje v želji po ustanovitvi nove človeške skupnosti, v kateri bo telesni stik spet mogoč, zapuščati svoja varovana bivališča.
Péter Esterházy
Pomožni glagoli srca
prevod: Jože Hradil; roman; cena: 5 €
Avtobiografski roman Pomožni glagoli srca je ena zgodnejših stvaritev velikana madžarske literature Pétra Esterházyja, v katerem se pred bralcem odstira vsa širina avtorjevega jezikovnega eksperimenta in pisateljske tehnike. V svoji pripovedi pretanjeno in občuteno opisuje odnos med pripovedovalcem in njegovo materjo ter se osredotoča na dojemanje njene smrti.
Juan Goytisolo
Izgnan od tod in od drugod
prevod: Marjeta Prelesnik Drozg; roman; cena: 5 €
Roman Izgnan od tod in od drugod velja po mnenju mnogih uglednih literarnih kritikov za največjo avtorjevo mojstrovino zadnjih let (izšel je leta 2008). Njegov osrednji lik je pošast iz pariške četrti Le Sentier, sicer že znani glavni junak številnih Goytisolovih prejšnjih romanov, ki pa v pričujočem delu postane žrtev terorističnega napada in se tako naenkrat znajde v posmrtnem življenju, v nekakšnem kibernetskem prostoru mrtvih. Pošast namreč ugotovi, da so njegov pravi spomin zamenjali za elektronskega, tako da z drugimi »dušami« lahko komunicira le še prek elektronskih sporočil, ta pa ga napotijo na skrivno misijo ..., ki pa bo morda ostala nedokončana.
Alojz Ihan, Vesna Lemaić, Nejc Gazvoda, Gabriela Babnik, Miha Mazzini
Razkriti obrazi svobode
kratke zgodbe; cena: 5 €
V sklopu letošnjega festivalskega fokusa Razkriti obrazi svobode se je vabilu Študentske založbe odzvalo pet priznanih slovenskih avtorjev, ki so na predlagano temo za letošnji festival Fabula napisali vsak svojo kratko zgodbo. Povezovalni element vsake teh zgodb je protagonist, ki bo prvič v življenju doživel izkušnjo svobode – tako ali drugače.
V Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani, bodo vsi slovenski avtorji nastopili ob koncu festivala, v soboto, 8. 3., ob 20. uri.
TUJI GOSTI
Péter Esterházy (rojen leta 1950 v Budimpešti) je mednarodno uveljavljen madžarski pisatelj, esejist in dramatik, ki sodi v sam vrh sodobne madžarske in evropske književnosti. Leta 1974 je diplomiral iz matematike, od leta 1978 je svobodni književnik. Za svoje delo je prejel številne literarne nagrade doma (med njimi najvišjo Kossuthovo nagrado) in v tujini (mednarodno nagrado vilenica, avstrijsko državno nagrado, Herderjevo nagrado, nagrado za mir na frankfurtskem knjižnem sejmu, pa tudi nagrade v Franciji, na Norveškem in v Italiji). V zakladnico madžarskega romanopisja je prispeval več kot 34 del, ki so doslej izšla tudi v petindvajsetih svetovnih jezikih.
V Klubu CD v Ljubljani bo pogovor z njim v sredo, 26. 2., ob 20. uri.
Juan Goytisolo (rojen leta 1931 v Barceloni) izhaja iz aristokratske družine, kar naj bi bil, kot meni sam, razlog, da se je že v rani mladosti včlanil v komunistično partijo. Po končanem študiju prava je leta 1954 izdal svojo prvo knjigo (Mladi morilci). Zaradi javnega nasprotovanja diktatorju Francu je moral kmalu poiskati zatočišče v Franciji, kjer je med drugim delal tudi kot urednik pri založbi Gallimard. V Španijo se ni vrnil vse do Francove smrti. Do zdaj je izdal več kot petindvajset romanov, v različnih časopisih in literarnih revijah je objavil številne eseje ter za svoja dela prejel mnogo uglednih literarnih nagrad. Po prevladujočem mnenju literarnih kritikov je eden največjih še živečih evropskih avtorjev, slovenski bralci pa ga poznajo po romanu Juan brez domovine, ki je leta 1995 izšel v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi.
V Klubu CD v Ljubljani bo pogovor z njim v soboto, 1. 3., ob 20. uri.
Thomas Brussig se je rodil leta 1964 v Vzhodnem Berlinu in tam tudi preživel svoje otroštvo. Leta 1991 je izdal svoj literarni prvenec z naslovom Wasserfarben, z romanom Helden wie uns (Junaki kot mi), ki je v slovenskem prevodu izšel pri Študentski založbi, pa se je uveljavil kot eden najpomembnejših nemških pisateljev mlajše generacije. Njegova dela so bila prevedena v več kot 28 svetovnih jezikov, po njegovem romanu Am kürzeren Ende der Sonnenallee (Na krajšem koncu Sončne aleje) pa je bila posneta tudi filmska uspešnica Sonnenalee (1999), ki jo je režiral Leander Haußmann in je bila na sporedu tudi v slovenskih kinematografih. Leta 2010 je v slovenskem prevodu pri založbi Dovganočka izšla še njegova knjiga Berlinska orgija v prevodu Maruše Mugerli Lavrenčič.
V Klubu CD v Ljubljani bo pogovor z njim v soboto, 6. 3., ob 20. uri.
Kontroverzni francoski pisatelj Michel Houellebecq (1958), po poklicu inženir agronomije, je bil v Franciji precej neznan avtor, dokler ni s svojim drugim romanom Osnovni delci (1998), za katerega je dobil nagrado IMPAC, dodobra razburil francoske kritiške in bralne javnosti. Čeprav gre za avtorja izrazite avtofikcije, se v svojih romanesknih konstruktih ukvarja z ostrim in balzacovsko natančnim popisovanjem družbe in njenih gnojnih ran ob prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje. Njegov roman Možnost otoka (2005) je bil preveden v številne svetovne jezike in nagrajen z literarno nagrado Prix Interalle (2005), za svoj zadnji roman Zemljevid in ozemlje (2010) pa je prejel gouncortovo nagrado.
Na velikem odru SNG Drama bo pogovor z njim v petek, 7. 3., ob 20. uri.
Jacqueline Raoul-Duval (rojena v Sfaxu v Tuniziji) je po poklicu profesorica zgodovine in geografije in je sprva poučevala na več gimnazijah v Tuniziji, leta 1974 pa je pri ugledni francoski založbi Hachette izdala svoj knjižni prvenec Voir la Tunisie (Videti Tunizijo), v katerem pripoveduje o svoji navezanosti na domovino, Tunizijo. Po preselitvi v Pariz je dolga leta delala kot urednica, prevajalka in pisateljica. Njen zadnji roman Kafka, le fiancé eternel (Kafka, večni zaročenec), ki je leta 2012 izšel pri založbi Flammarion, je doživel izjemen uspeh tudi zunaj Francije, saj so ga doslej prevedli že v več kot deset svetovnih jezikov, že ob avtoričinem obisku na festivalu Fabula pa ga bo mogoče brati brali tudi v slovenskem prevodu.
V Klubu CD v Ljubljani bo pogovor z njo v sredo, 5. 3., ob 20. uri.