»Ta dobra knjiga«; 14.–18. april 2014
Letos med 14. in 18. aprilom praznujemo že 19. slovenske dneve knjige; prav tolikokrat smo obeležili 23. april – svetovni dan knjige. Razlogov za praznovanje svetovnega dneva knjige je več kot dovolj, čeprav bi bil dovolj en sam – knjiga. Že antični avtor Pinij je ugotovil: »Nobena knjiga ni tako slaba, da ne bi bila za kaj koristna.«
In tako se vsako pomlad okoli 23. aprila širom po Sloveniji naniza vrsta dogodkov, ki povežejo avtorje, založnike, knjigarnarje, knjigotržce in seveda vse generacije bralcev. Letošnji 19. Slovenski dnevi knjige - v sodelovanju med organizatorjem Društvom slovenskih pisateljev ter partnerskimi mesti - se bodo tako dogajali v Ljubljani, Trstu, Kopru, Logatcu, Sežani, Novi Gorici, Novem mestu, Celju, Mariboru, Ormožu, Lenartu, Gornji Radgoni ter drugod.
Ljubljanski Kongresni trg bo s sejmom, ki uokviri raznoter literarni program, privabil bralce vseh starosti. Najmlajši se bodo med stojnicami sprehajali z Matjažem Pikalom, ki pravi: »Prav sejem knjig je tisti, ki sem ga v življenju od vseh sejmov največkrat in najraje obiskal.« In najraje se naokoli potepa z mladimi in otroki, »…ker čutim, da smo skriti zavezniki po knjigi in zgodbah, ki jih le-te pripovedujejo«. Preizkus literarnega znanja v obliki kviza »Lepo je biti bralec« bo osnovnošolcem na zabaven način približal Gašper Jarni, predstavili pa se bodo tudi mladi literati, ki so sodelovali v različnih natečajih – natečaju slovenskih dnevov knjige v organizaciji Sodobnost International, natečaju Pionirskega doma in v okviru Župančičeve frulice. Za mnoge bo to prvo srečanje z bralci in bo prav gotovo izkušnja, iz katere se bodo mnogo naučili, saj zagotovo velja Gogoljeva misel: »Književnik ima samo enega učitelja: to so bralci sami.«
Ne le najmlajši, ki šele vstopajo v svet branja in pisanja, v svetove, ki jih nosijo knjige, temveč tudi tisti z malo več življenjskih izkušenj se bodo soočili z bralci, saj rubrika Odtenki predstavlja ustvarjalnost ljubiteljskih piscev. Predstavili se bodo finalisti natečaja Urška v organizaciji JSKD, ki bodo v pogovoru z Gabrijelo Babnik razkrili svoje motive za literarno ustvarjanje, ter najboljši z natečaja za kratko zgodbo zavoda Ažmurk, ki je bil namenjen članom invalidskih, upokojenskih in medgeneracijskih društev. Natečaj je bil letos razpisan prvič, izbor zgodb pa bo objavljen tudi v knjižnici portala knjigazavse.si.
V Literarnih družabnostih bomo s prikupne, nekoliko drugačne plati spoznali priznane in priljubljene avtorje; Gabrielo Babnik, Majo Gal Štromar, Toneta Partljiča in Natašo Konc Lorenzutti.
Rubrika Babilon je srečevanje jezikov. Poleg gostov iz tujine se bodo na osrednjem odru na Kongresnem trgu predstavili avtorji, ki so vključeni v prvo antologijo sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji. »Antologija izpostavlja na enem mestu največje in najboljše literarne dosežke že znanih, malo manj ali še vedno neznanih, manjšinskih in priseljenskih avtorjev, katerih položaj v slovenski literarni zavesti je odvisen predvsem od prevodov njihovih del v slovenščino. Bralci bodo zdaj lahko uživali v branju njihove proze, poezije, drame in literature za otroke, prevedene v slovenski jezik.
Antologija je resnični zaklad različnih literarnih glasov, ki bi sicer ostal skrit in dostopen le redkim slovenskim bralcem, ne pa tudi nacionalni literaturi večkulturne Slovenije, ki bo zaradi te antologije bolj kozmopolitska in sodobna kot kadar koli prej,« je zapisala glavna in odgovorna urednica Lidija Dimkovska. Antologijo bo maja izdalo Društvo slovenskih pisateljev.
Osrednja rubrika, ki bo z »mini literarnimi turnejami« tudi programsko povezala mesta v okviru mreže 19. slovenskih dnevov knjige, je že tradicionalna rubrika Avtor in njegov bralec. V letošnjih dnevih knjige se bodo pogovarjali avtorji/bralci/ljubitelji knjig/literarni odvisniki Aksinija Kermauner in Sebastjan Kamenik, Miklavž Komelj in Andrej Medved, Suzana Tratnik in Barbara Rajgelj, Ksenija Jus in Klarisa Jovanović, Boris A. Novak in Anja Štefan. Sogovorniki so drug o drugem zapisali:
»Nikoli ji ne zmanjka ne idej ne fizične energije in loti se prav vsega, če se ji zdi tehtno. Prepričana sem, da bi lahko napisala tudi skladbo ali sodobni roman!«
»Njene pesmi so tople in prijazne, igrive in duhovite. Očarajo z ritmom in zvočnostjo. Otroci jih tako zlahka posvojijo, ker so blizu tonu otroških izštevank. Ta ustvarjalka intuitivno pozna prirojeno potrebo otrok po igranju z besedami, zato me njena priljubljenost niti najmanj ne čudi.«
»Imam ga za mojstra na področju, kjer so mojstri redki. Hvaležna sem mu za občutke ugodja, včasih pa celo za občutke souglašenosti z neko temeljno življenjsko struno, ki mi jih prikličejo njegovi jasni ritmi, neobrabljene rime, zvočna podpiranja besed in nepopustljivo čvrste pesniške oblike. Nekaj njegovih pesmi je med mojimi najljubšimi.«
»Ker ji verjamem. Ker me je prepričala. Ker gledam na svet s podobnim očesom.«
»Njeno umetniško delo predstavlja tisti del človeškega zavedanja minljivosti, ki bo preživel trenutno »državno ekonomsko dramo« in mnoge naslednje, v katere smo vsi, ki živimo tu in zdaj, brezupno ujeti in žal vse pogosteje označeni samo še kot številke in ne kot razmišljajoči in čuteči ljudje.«
Kdo je o kom kaj zapisal? Odgovor na to in še več vprašanj ter mnoštvo odgovorov poiščite na 19. slovenskih dnevih knjige.