»Zlata bralka, zlati bralec Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS«
Na sliki: ilustrator Damijan Stepančič, dr. Igor Saksida (izbral, uredil in napisal spremno besedo), dr. Dragica Haramija (predsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS), Tomaž Jontes (predstavnik družbe Telekom Slovenije), Slavko Pregl (podpredsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS), Tjaša Urankar (JAK RS) in devetošolke, devetošolci z OŠ Polje in OŠ Martina Krpana. (Foto: Delvin Flisek)
Pred iztekom šolskega leta – in hkrati pred zaključkom osnovne šole – bralke in bralci, ki so za znamenito Bralno značko brali vseh devet let, zdaj že tradicionalno prejmejo darilno knjigo, ki jo s pomočjo sponzorskih sredstev in podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije podarja Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS. Projekt Zlata bralka, zlati bralec poteka že 15 let, toliko šteje tudi knjižna zbirka društva, ki se ji je letos pridružila odlična zbirka poezije Barž ≡ kons Srečka Kosovela in so jo v dar prejeli najvztrajnejši mladi bralci in bralke. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z redno profesorico dr. Dragico Haramija, predsednico Društva Bralna značka – ZPMS.
Bukla: Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS že desetletja spodbuja bralno kulturo. Kakšni so izzivi na tem področju v času, ko mlade od branja odvrača marsikaj? Med drugim sodobni mediji, številne obveznosti, drugačen čas. Kako razvijati sodobno bralno kulturo pri mladih?
Haramija: Bralna kultura pri mladih je seveda zelo pomemben segment razvoja bralne pismenosti nasploh in se v sodobnem času spreminja glede na to, da imamo tudi druge medije in je treba še več časa, volje, energije posvetiti temu, da mladi berejo leposlovje, kar je temeljno poslanstvo Bralne značke. Seveda pa se na društvu že več kot dvajset let zavedamo, da je tudi branje poljudne literature zelo pomembno, zato smo v naši znameniti zbirki Zlata bralka, zlati bralec podarili že kar nekaj knjig, ki sodijo v korpus informativne literature.
Bukla: Letos so bralke in bralci, ki so vseh devet let osnovne šole brali za bralno značko, prejeli v dar zbirko poezije Srečka Kosovela Barž ≡ kons. Zbirko je uredil dr. Igor Saksida, ilustriral jo je Damijan Stepančič. Kako izbirate darilno knjižno delo za zlate bralke in zlate bralce?
Haramija: Najprej mora biti knjiga primerna starostni stopnji, torej devetošolkam in devetošolcem, ali pa celo kanček zahtevnejša, da mlade nagovori in spodbudi k nadaljnjemu branju. Besedilo mora biti tudi nesporno kakovostno (navadno nominirano ali nagrajeno z eno izmed nagrad za mladinsko književnost), lahko je izbira povezana s temo, ki je v določenem letu posebej pomembna, posebej promovirana. Za letošnje leto lahko povem, da je bila knjiga poezije Srečka Kosovela izbrana zato, ker je Kosovel večen, ker je del kulturne dediščine na Slovenskem in ker menimo, da bi njegovo delo morali poznati vsi državljani in državljanke Slovenije.
Bukla: Kako pa je se knjigami, ki jih ob vstopu v šolo prejmejo prvošolke in prvošolci?
Haramija: Kot povabilo v svet branja dobijo knjižno darilo (slikanico) tudi vsi prvošolčki in prvošolke. Prejmejo jo tudi mladi zunaj meja Slovenije, za kar skrbi Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Bukla: So pa pri teh darilnih knjigah in ohranjanju slednjega ključnega pomena sponzorska sredstva ali zadostuje finančna podpora Javne agencije za knjigo RS?
Haramija: Pri podarjanju knjig je ključnega pomena podpora sponzorjev in donatorjev, in sicer za prvošolke in prvošolčke zadnja leta poskrbi Hofer, za devetošolke in devetošolce pa Telekom Slovenije. Brez teh dveh podjetij in njihove podpore knjig za podarjanje preprosto ne bi bilo. Nekaj dodaja seveda Ministrstvo za kulturo oziroma Javna agencija z knjigo RS, vendar se je treba zavedati, da dobijo izbrano slikanico za bralno spodbudo prvošolke in prvošolci v Sloveniji, zamejstvu in po svetu, darilno knjigo pa vsi mladi, ki vsa leta osnovnega šolanja berejo za bralno značko. To so zelo visoke številke podarjenih knjig, na kar smo zelo ponosni in se na tem mestu seveda zahvaljujemo vsem, ki prispevajo finančna sredstva za natis darilnih izdaj.
Bukla: Prav je, da se od besed premakneva še k številkam, kot pravite so visoke. Koliko knjig je Bralna značka podarila doslej?
Haramija: Skupaj gre za več kot 530.000 podarjenih knjig. 212.000 prvošolkam in prvošolcem in skoraj 300.000 knjig devetošolkam in deveto šolcem, drugo predstavljajo še nekatere druge darilne izdaje. Ko so bila leta bolj naklonjena bralni kulturi, smo namreč podarjali dve knjigi devetošolcem in devetošolkam – eno informativno in eno leposlovno. Zadnjih nekaj let, ko je sredstev manj, se vedno odločamo za eno kakovostno knjigo, ki naj bi bila spomin in spodbuda k branju mladih za naprej. Želimo si, da bi vsi naši bralci in bralke brali vse življenje. Po metodah Bralno značko bere približno 70 odstotkov otrok v osnovnih šolah, v vrtcih in srednjih šolah malo manj. Mlajši osnovnošolci berejo več, v najstniških letih pa ta številka malo upade, seveda zaradi odraščanja, mladostnikovega življenja, drugih medijev, ljubezni, vrstnikov.