»Angel v soseski na obisku v Sloveniji«
V Sloveniji ob večjih in prepoznavnih založbah delujejo tudi številne manjše, ki se borijo s pastmi sodobnega časa, a po odzivih bralk in bralcev ter strokovne javnosti sodeč, so nekatere vse bolj uspešne. Med njimi je mlajša založba Malinc, ki je bila ustanovljena na pobudo dr. Barbare Pregelj, literarne zgodovinarke, prevajalke in odgovorne urednice, ki je v Sloveniji zadnja leta dejavna tudi pri širjenju navdušenja nad španskim jezikom. Dr. Barbara Pregelj je konec lanskega leta ob izidu slovenskega prevoda knjige Angel v soseski v Slovenijo povabila tudi priljubljeno islandsko pisateljico Kristín Steinsdóttir.
Dežela nizkih temperatur, kjer otroci odraščajo ob bajkah o vilinskih in škratovskih bitjih, je tudi dom priznane pisateljice Kristín Steinsdóttir. Svoje delovno življenje je, rojena leta 1946, preživela kot učiteljica v razredu, kjer je dodobra spoznala pozornost mlajših generacij, strahove, ki jih prinese odraščanje, kakor tudi moč, ki jo ima literatura pri pripravljanju otrok na življenje. O vsem tem je spregovorila tudi v pripovedi Angel v soseski, ki je pri založbi Malinc izšla v prevodu Kristine Jurkovič in Tadeje Habicht.
Kristín Steinsdóttir je napisala zajeten kup knjig za otroke in mladino ter odrasle. Razlogi za njihov nastanek so različni, nastanek zgodbe pa pisateljica, ki jo na literarnih turnejah po svetu spremlja soprog, predstavlja zelo celovito in slikovito. S sabo prinese fotografije in poskenirane zemljevide Islandije in najprej predstavi svojo deželo, doživeto pripoveduje o svojem otroštvu in načinu življenja.
Ob njenem nedavnem obisku Slovenije je obiskala Kranjsko Goro, Celje, Ljubljano, Črnomelj, Dragatuš, Mirno Peč in Brežice ter predstavljala knjigo Angel v soseski. Njeno zgodbo je likovno zaznamovala Halla Sólveig Thorgeirsdóttir in z različnimi ilustrativnimi tehnikami soustvarila knjižno delo, ki ga v celoti lahko uvrstimo med vrhunce prevodnih novosti za otroke na Slovenskem.
Ob prebiranju zgodbe, ki jo spremljamo kot prvoosebno pripovedovanje v bloku odraščajočega dečka Askurja, z njim doživljamo navidezno drobne dogodke, ki pa se v celoti imenujejo življenje. Otrok se mora seznaniti z življen jem ljudi za zaprtimi vrati bloka in se boriti s strahovi. V tej knjigi je doma razumevajoč vpogled v družinsko življenje, prva ljubezen, tudi žalost in seveda čarovnija ter domišljija, ki tako ali tako premagata vse. Tudi s pomočjo večernega branja z mamo, kar Askur tako rad počne.
Kristín Steinsdóttir je o nastanku knjige povedala: »Morala sem se preseliti v Reykjavik, živela sem v veliki hiši (na kar nakazuje prva zgodba knjige Angel v soseski). V kleti hiše je bilo res temno. Zelo temno. Tam je bila pralnica in sem morala hoditi vanjo, a če sem morala iti, ko se je zvečerilo, mi je bilo zelo neprijetno. Na vrhu stopnišča pa je bilo svetlo in prijetno. In tam sem našla Angela in Askurja ...«
Bukla: Ko že govoriva o Askurju ... Prosim, povejte več o legendi, ki razkriva nastanek njegovega imena.
Steinsdóttir: V bogati in oddaljeni nordijski preteklosti je bil Askur prvi moški na Zemlji in prvi ženski je bilo ime Embla. Pri nas sta obe imeni še vedno živi, starši svoje otroke imenujejo po njima. V času Askurja in Emble je rastlo tudi drevo, veliko, ogromno drevo, ki je razprostrlo svoje korenine in krošnjo po vsem svetu. Zelo močno drevo.
Bukla: Zelo posebno drevo ... Askur je prav tako poseben, občutljiv in z neizmerno domišljijo, ki na primer soseda spreminja v volkodlaka, fantiča iz okolice zaradi gostih in razmršenih las v regratovo lučko ... Ob Askurju pa se nenehno pojavlja, kakor tudi izginja, Angel. Angel, ki lebdi na naslovnici knjige.
Steinsdóttir: Askur je doživel neprijetnosti, ki so ga prizadele. Njegova starša sta se ločila. Njegov oče si je našel drugo ženo in Askurju ni všeč. Nakar z novo očetovo družino dobi še polbratca. Oba Askurjeva starša dobro ravnata z njim, ga imata rada, ampak med Angelom, ki se pojavi, in Askurjem, se splete najboljše možno prijateljstvo, saj lahko Askur z Angelom govori o vsem. Angelu se nikoli nikamor ne mudi, ima ves čas sveta. In na koncu knjige Askur svojemu majhnemu bratcu podari prav svojega posebnega prijatelja, kar kaže na Askurjevo prekrasno otroško srce. Volkodlak predstavlja utelešen lik Askurjevega strahu. Moški, ki živi v kleti bloka, bi rad spoznal njegovo mamo, česar Askur nikakor noče. Boji se in vsakega moškega pravzaprav doživlja kot volkodlaka. Pravzaprav tako doživlja vsakogar, ki se želi približati njegovi mami. Askur je res občutljiv in introvertiran. Je zelo pozoren opazovalec okolice. Pravzaprav bi rekla, da je izjemno senzibilen in prav zaradi tega se včasih znajde v težavah. Ob koncu knjige tudi sam spozna, da postaja bolj »odrasel«. Ni ga več strah …
Bukla: In kako se v tej knjigi prepletata vaše življenje in domišljija?
Steinsdóttir: Pri pisanju te knjige sem vsekakor uporabila »nekaj svojega«, kot vsak pisatelj. Ampak sem to tudi skrila, kolikor se je dalo. Kjer se končajo moje izkušnje, se začenja domišljija. Ali pa hrepenenje po dobri zgodbi, ki bi jo rada povedala …
Bukla: Delali ste kot učiteljica …
Steinsdóttir: Tako je, poučevala sem otroke na različnih stopnjah. Imam tudi tri otroke, ki imajo veliko prijateljev. Pred našo hišo se je vselej igralo veliko otrok. Veliko sem se naučila od njih. Moji otroci so vedno prebrali, kar sem napisala, in njihovo mnenje mi je bilo v veliko pomoč. Zdaj, ko so odrasli, pa berejo moje knjige za odrasle.
Dr. Barbara Pregelj je uveljavljena slovenska prevajalka z bogatimi izkušnjami. Med njimi je vsekakor poznavanje razlike med teoretičnim poučevanjem in praktičnim delom v razredu pa tudi zunaj njega, zaradi česar se pri svojem delu ob izdajanju odličnih literarnih del za otroke in mladostnike osredotoča prav na sooblikovanje privlačnejših načinov poučevanja z jezikom. O ustanovitvi založbe, njenem programu in motivaciji k branju ter učenju jezikov pove: »Založba MALINC je nastala, ker smo skušali akademsko teorijo udejanjiti v praksi, zato naš namen ni le izdajanje knjig, pač pa se z njimi skušamo ukvarjati širše, promoviramo in motiviramo za branje, smo most med špansko govorečimi kulturami in slovensko, delujemo v obeh smereh, tudi kot posrednik naše kulture ter avtoric in avtorjev med 500 milijoni ljudi po svetu, kolikor je govorcev španščine. Za zdaj pretežno mladinski avtorji in avtorice, ki jih izdajamo, so povezani s španskim govornim področjem in drugimi jeziki Iberskega polotoka. Tako skrbimo za večjo književno raznolikost na slovenskem književnem trgu.« ...