Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
Intervjuji Bukla plus

»Slovenija je najboljša dežela na svetu!«

Samo Rugelj, foto: Borut Krajnc, Bukla 134-135, 5.7.2017

»Slovenija je najboljša dežela na svetu!«

Noah Charney je ameriški umetnostni zgodovinar, ki že vrsto let živi v Sloveniji, kjer si je ustvaril tudi družino. Ves čas je aktivno vključen v slovenski kulturni in družabni prostor. V zadnjem mesecu sta v slovenski in angleški različici izšli njegovi knjigi o Sloveniji z naslovom Slovenologija in pa Večni arhitekt. V prvi se posveča Sloveniji, Slovencem in življenju v deželi na sončni strani Alp ter dokazuje, da je Slovenija najboljša dežela na svetu, v drugi pa izriše svojevrsten portret Jožeta Plečnika, ki ga je, skupaj z njegovim delom, raziskoval tudi v svoji doktorski disertaciji. Dva dobra razloga za poletni pogovor z njim.

Bukla: Živeli ste na več koncih sveta. Kaj bi izpostavili kot ključne prednosti življenja v posameznih državah, kjer ste bivali?
Charney: Vsaka država ima svoje prednosti. Zavedam se, da imam zaradi narave svojega dela srečo, da lahko izberem državo, kjer živim, ne glede na svoje potrebe, temveč glede na svoje želje. Za to sem zelo hvaležen. To pomeni, da se pri izbiri kraja bivanja oziram predvsem na kulturo ter na razmerje med kakovostjo in stroški bivanja, dobro hrano, čistočo, varnostjo, prijaznostjo ljudi, naravo itn. Moje najljubše mesto za bivanje je Rim. Moja najljubša država, sploh zdaj, ko imam mlado družino, pa je z velikim naskokom Slovenija. Govorim iz izkušenj in povsem resno mislim s tem, kar piše v podnaslovu moje knjige – da je Slovenija najboljša država na svetu. Za to imam veliko razlogov in mislim, da bo Slovence zanimalo prebrati, zakaj tako mislim, in ne samo slišati, da tako misli neki Američan.

Bukla: Kako ste prišli do Slovenije?
Charney: Leta 2000 sem, kot veliko ameriških študentov, odšel na potovanje z vlakom po Evropi. Deset evropskih mest v štirinajstih dneh. Preden sem šel, sem si kupil vodnik Lonely Planet Europe on a Shoestring. Nekaj prijateljem, ki so že bili na takem potovanju, sem ga posodil, in jih prosil, naj v njem označijo, kje jim je bilo najbolj všeč. Vsi so napisali, da je bil Bled nekaj najlepšega, kar so videli v Evropi. Zato sem se odločil, da odidem tja. Prišel pa sem tudi v Ljubljano, kjer me je takoj pritegnila Plečnikova arhitektura. To je bila moja prva izkušnja. Potem je minilo nekaj let. Leta 2006 sem bil doktorski študent v Cambridgeu. Raziskoval sem zgodovino kraje umetnin. Cambridge je bil sanjski prostor za prvi dve leti, potem pa mi je postal premajhen. Dobil sem »mravlje v hlačah«, kot rečemo v Ameriki, in sem spet hotel na pot. Izbral sem nekaj evropskih mest, v katerih sem poskusil zaživeti: Benetke, Firence, Rim, Madrid … in tudi Ljubljano. Jeseni leta 2006 se je moje življenje spremenilo. Takrat sem namreč spoznal bodočo ženo in izdal svojo prvo knjigo (Tat umetnin), ki mi je omogočila, da lahko živim kot pisatelj. Tako sem se odločil, da se bom iz Cambridgea preselil v Ljubljano in začel študirati Plečnikovo arhitekturo. Tu je imel pomembno vlogo Peter Krečič, takratni direktor arhitekturnega muzeja v Fužinah, ki mi je ponudil zanimiv projekt o Plečniku. Mislil sem, da bo vse skupaj trajalo nekaj ted nov, potem pa je delo preraslo doktorsko disertacijo, ki je v sozaložništvu založbe Totaliteta in Mestnega muzeja v Ljubljani zdaj izšla v knjigi Večni arhitekt.

Bukla: Zanimivo. Kako gledate na Plečnika?
Charney: Morda je tujcu, kot sem jaz, o Plečniku celo laže pisati kot Slovencem. Ti ga zaradi spoštovanja, ki ga čutijo do njega, ne morejo videti tako neobremenjeno kot nekdo, ki je živel drugod. Sam ga vidim kot tridimenzionalnega človeka, moja knjiga pa je pisana preprosto in zabavno, a hkrati dovolj poučno in informativno. Tudi oblikovana je zelo lepo: pri tem sta veliko pomagala Luka in Valentina Novak, Domen Fras je odličen oblikovalec, posnetih pa je bilo tudi več kot sto novih fotografij, ki jih je naredil Matevž Paternoster in so zdaj tudi na razstavi v Tivoliju. Bralci bodo Plečnika spoznali na drugačen način. Posneli smo tudi televizijsko oddajo o Plečniku, ki bo prišla na spored jeseni.

Bukla: Kako pa je potekalo raziskovalno delo za knjigo Slovenologija?
Charney: Pred časom sem ugotovil, da sem o Sloveniji napisal že toliko besedil, da bi se jih dalo združiti v knjigo, ki bi bila mešanica življenjepisa, popotniškega vodnika in humorističnih esejev. Kot tujec namreč vidim stvari, ki so za Slovence vsakodnevne in običajne, za tujce pa posebne in zanimive. Moram reči, da vidim predvsem pozitivne stvari, saj sem tak po naravi. V vsaki situaciji pač vidim najboljše, kar se da. Ker sem z založbo Beletrina sodeloval kot svetovalec, se je med pogovorom z Alešem Štegrom rodila ideja, da bi napisal knjigo. Naslov Slovenologija uporabljam tudi za brezplačne dogodke, ki jih vodim v knjižnicah Domžale in Kamnik: tja vabim znane Slovence in se z njimi pogovarjam na malce drugačen način. Do zdaj sem imel goste, kot so Vlado Kreslin, Marcel Štefančič, jr., Boštjan Gorenc, Svetlana Slapšak, Janez Bogataj itn. Naslednja sezona se začne oktobra, gostje pa bodo Đuro in Tanja, Svetlana Makarovič, Vesna Milek, Mojca Kumerdej, Manca Košir in drugi! Pripravljam tudi podcast na to temo, morda bo o Slovenologiji nastala tudi televizijska serija.

Bukla: Obe knjigi, tako Slovenologija kot Večni arhitekt, sta hkrati izšli v slovenski in angleški izdaji. Se je to zgodilo zaradi tega, ker ste Američan?
Charney: Ja, to drži, v mislih pa smo imeli tudi tuje turiste. O Sloveniji velikokrat pišem lepe stvari – pravijo mi, da sem največji »navijač« za Slovenijo v tujih medijih – , in če lahko s knjigama sem pripeljem še več ljudi, bo moj namen izpolnjen!

Bukla: Večina vaših knjig je izšla na angleškem knjižnem trgu. Pomagate tudi pri uveljavljanju slovenskih avtorjev v tujini? Kaj konkretno počnete?
Charney: Res je. Z veseljem učim tudi pisanje, ki ga že pet let poučujem na Univerzi v Ljubljani, svetujem pa tudi slovenskim avtorjem, ki želijo, da bi jim knjige izšle v tujini. Urejam in lektoriram angleška besedila (tudi tis ta, prevedena v angleščino) in pomagam pri pripravi ponudb za prevode knjig. Recimo: stvarno literaturo je treba tujim založbam predstaviti s krajšimi povzetki na 5 do 20 straneh, seveda pa morajo biti ponudbe napisane tako, da pritegnejo agenta in/ali urednika. Tako sem pomagal že kakim petnajstim slovenskim avtorjem, šlo pa je večinoma za akademska besedila. Zmeraj sem vesel, če lahko pomagam kakemu Slovencu!

Bukla: Po kakšnih slovenskih knjigah je največ povpraševanja v tujini? Kateri avtorji in katere teme imajo po vašem mnenju največ potenciala v prihodnje?
Charney: V tujini bralci na žalost nimajo dovolj informacij o slovenskih knjigah in avtorjih. Vsi poznajo Žižka, vendar predvsem zaradi njegovih nastopov, ne toliko zaradi knjig. Zavzeti bralci seveda najdejo kake informacije o slovenskih avtorjih, denimo Mihi Mazziniju, Alešu Štegru, Bartolovem Alamutu, v zadnjem času tudi Goranu Vojnoviću. Drago Jančar je znan v Franciji, v ZDA in Veliki Britaniji pa ne. Lojze Kovačič, denimo, bi moral biti bolj znan … Vlado Kreslin je kot pesnik in pevec bolj znan, kot bi si mislil, leta 2009 je dobil častno štipendijo na Univerzi Yale. Slovenske pisatelje promoviram, kadar koli le lahko.

Bukla: Nam lahko poveste še kaj o svojih prihodnjih projektih? Pišete kak roman, ki se dogaja v Sloveniji?
Charney: Res je. Ko sem začel živeti v Sloveniji, sem napisal celo roman, umetnostno kriminalko, v kateri je Plečnik eden od likov. Upam, da bom našel založnika. Sicer pa se posvečam predvsem neleposlovnim knjigam in člankom. Ves čas pišem članke za tuje in slovenske revije. Moja nasled nja knjiga v angleščini izide jeseni pri založbi Norton (naslov je Collector of Lives: Giorgio Vasari and the Invention of Art), ravnokar pa sem končal naslednjo umetnostno knjigo, Zgodovino izgubljene umetnosti, ki bo izšla pri založbi Phaidon. Če koga zanima še kaj več o mojem delu, je dobrodošel na noahcharney.com!


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...