»V prihodnje bo delo pomembno tudi zato, da bomo ljudje ostali ljudje!«
Črt Poglajen je direktor Inštituta za študije prekariata in glavni avtor zbornika Skozi oči prekariata, ki skozi prizmo intervjujev z znanimi družbenopolitičnimi in drugimi osebnostmi prinaša poglobljen prikaz in analizo prekariata danes. Ta oblika zaposlitve je začela naraščati po izbruhu krize leta 2008, vendar se žalostni trend kljub gospodarski rasti zadnjih let ni ustavil, temveč se celo poglablja. Z njim smo se pogovarjali o prekarnem delu in prihodnosti dela nasploh.
Bukla: Zakaj zbornik o prekarstvu?
Poglajen: O prekarstvu je treba govoriti, da ljudje, ki v njem živijo, ne bi ostali na margini v nedogled. Oblikovati je treba konkretne rešitve, ki bodo zajezile strmo poglabljanje razlik med različnimi oblikami dela. Najboljši, najbolj gotov način, prek katerega je do tega mogoče priti, pa je širok družbeni diskurz. Da bi do takega diskurza prišli, je pomembno vprašanja nasloviti na ljudi, ki imajo v družbi moč odločanja ali pa moč oblikovanja javnega mnenja. Zbornik je pravzaprav le spontana povezava intervjujev, ki smo jih izvedli v zadnjem letu, in sočasno utrip, s katerim želimo intenzivirati pogovor.
Bukla: Kako bi definirali prekarstvo?
Poglajen: Definicije prekarstva v tem trenutku ni. Beseda izhaja iz latinske besede »precarius«, se pravi »priberačen«, kako priberačenost na področju dela lahko razumemo, pa je v tem trenutku še povsem odprto vprašanje. Nekateri status prekarnosti pripisujejo le tistim posameznikom in okoliščinam, ki so povsem v oblasti razmer na trgu, drugi pa ob njih tudi vsem tistim, ki so jim kršene druge splošno določene pravice. Če to prevedemo v pravnoformalni jezik, bi zagovorniki minimalizma dejali, da so prekarci samostojni podjetniki in ljudje, ki delajo prek avtorskih in podjemnih pogodb, zagovorniki inkluzivnosti pa, da je v opredelitev treba všteti še ljudi, ki delajo po pogodbah za določen čas, po pogodbah za skrajšani delovni čas, in agencijske delavce. Njihovo delo je namreč, kljub plačanim socialnim prispevkom, v marsikaterem pogledu dejansko izprošeno.
Bukla: Kam so po vaši razdelitvi umeščeni tisti, ki so se sami odločili za svobodnjaški poklic? So to prekarci?
Poglajen: Ključni element prekarnosti je nesvoboda izbire. Nihče se sam ne odloči za to, da bo živel negotovo, da bo ob plačani dopust, ob pravico do bolniške, ob dostojno plačilo in podobne stvari. Svobodnjaki so prekarcem podobni v tem, da po navadi niso vezani na osemurni delovnik, da morajo oprav ljati več nalog hkrati in da morajo biti na neki način sami svoji menedžerji. Se pa vsaka podobnost med statusoma tu konča. Svobodnjaki se za atipično delo odločijo sami, so dobro, če ne odlično, plačani, gradijo na karieri, predvsem pa se lahko premislijo in v sorazmerno kratkem času postanejo redno zaposleni. Se pravi zaposleni za nedoločen čas. Prekarci tega pri najboljši volji ne morejo.
Bukla: Kakšni so trendi prekarstva v Sloveniji?
Poglajen: Prekarstvo se je začelo razvijati iz svobodnjaštva. Na začetku počasi in korak za korakom, ko pa je Evropo in svet leta 2008 zajela recesija, se je število prekarcev drastično povečalo. Ocena tega, koliko je v Sloveniji ljudi, ki živijo v prekariatu, je odvisna od osnovne opredelitve pojma, je pa dejstvo, da trenut no njihovo število raste počasneje zaradi sorazmerno dobre gospodarske slike. Ko se bo trend rasti ustavil, bo skokovit porast prekarnosti spet tu. Najhuje pa je, da ljudje, ki postanejo prekarci, le redko napredujejo v redno zaposlitev. Četudi uradna statistika tega ne zazna.
Bukla: Kako je s trendi obdavčitve dela, ki je pogosto prekarno, torej dela samostojnih podjetnikov in dela prek avtorskih pogodb?
Poglajen: Pri pomembnem delu prekarnih vrst zaposlitev je obdavčitev dela naenkrat na delavcu, ne več na delodajalcu. Delavec je namreč tisti, ki mora od izplačane vsote vsak mesec odšteti in plačati socialne prispevke. In to ne glede na to, koliko je zaslužil. Tragedija mnogih samostojnih podjetnikov je ta, da jim država, če ne morejo plačati svojih dolgov, vzame tudi osebno lastnino. Avto, stanovanje, stvari, ki so ključne za normalno življenje. K temu, da to lahko stori, avtomatsko privolijo sami, ko odprejo s.p.
Bukla: Ali opažate kake vzpored nice med gospodarsko krizo in vzponom prekarnega dela tudi v kontekstu rešilnih ukrepov gos podarstva, da so tako ohranili svojo dejavnost?
Poglajen: Dejstvo je, da je gospodarska kriza močno udarila po podjetjih. Da je prišlo do racionalizacij, da bi podjetja sploh preživela, in da so se posluževala ukrepov, ki jim jih je dopuščala obstoječa zakonodaja. Smo pa zdaj v obdobju, ki je daleč od gospodarske krize, pa je prekarnost kot način delovanja kljub temu ostala močno prisotna. V marsikaterem primeru jo precej nekritično izkorišča celo država, kar je paradoks brez primere.
Bukla: Kje je torej prekarno delo najbolj prisotno? Kako je s prekarstvom v javnem sektorju?
Poglajen: Problem prekarstva je, da ni vezano na določeno področje ali tip dela. Če bi bilo tako, bi namreč rešitev ostala sorazmerno preprosta. Država bi z usmerjenimi ukrepi pomagala prekarizirani branži, delavce, ki bi izgubili delo, pa bi preusmerila. Prekarnost danes tako dejansko zajema vse gospodarske discipline. Industrijo, trgovino, turizem, storitvene dejavnosti, novinarstvo. Vse. Država pa z deli za določen in skrajšan delovni čas, v še večji meri pa z angažiranjem zaposlitvenih agencij, da za njene potrebe organizirajo čiščenje, varovanje prostorov in podobno, pogosto deluje po načelih najbolj okrutnega kapitalista. Višina stroškov je razumljena kot edino merilo uspeha. Dobrobit zaposlenih, snažilk, vratarjev in drugih agencijskih delavcev, ki so, mimogrede, njene državljanke in državljani, pa je videna dejansko samo kot strošek. Kot nekaj, kar je treba zreducirati na minimum, ki ga še dopušča zakon.
Bukla: Kaj bi vi sami še posebej izpostavili v zvezi s prekarnim delom?
Poglajen: Poudariti je treba, da prekarnost človeka izčrpa. Trajno in nepovrat no. Njegove sposobnosti so tudi v najboljšem primeru na 70 odstotkih tistega, česar je bil sposoben, preden sta ga stalni stres in negotovost uspela potisniti k tlom. Prekarnost ljudi dejansko lomi.
Bukla: Kakšna je prihodnost (prekarnega) dela v povezavi s četrto indus trijsko revolucijo?
Poglajen: Četrta industrijska revolucija bo v našem odnosu do dela povzročila tektonske premike. Ko bo umetna inteligenca ob pomoči robotike postala tako dodelana in široko dostopna, da se bo izplačala tudi ekonomsko, bo dela naenkrat zelo malo. Zato bo treba premisliti osnovne družbene vrednote, pa tudi osnovni odnos do dela samega.
Danes smo v položaju, ko je delo pomembno, da bi bile stvari narejene, v prihodnje pa bomo v položaju, ko bo delo v prvi vrsti pomembno, da bomo ljud je ostali ljudje. Da bomo razvijali svoje talente kot posamezniki in kot družba.
Bukla: Kaj so vaši konkretni predlogi v zvezi s prekarnim delom?
Poglajen: Prekarnega dela se je treba lotiti zares. Treba je zbrati stroko in priti do opredelitev, ki bodo lahko izhodišče tako sindikatom kot tudi državi in civilni družbi. Na podlagi tega bomo lahko prišli do trajnih rešitev, ki bodo ustavile degradacijo dela in zagotovile skladen razvoj tako družbi kot gospodarstvu. Šlo bo za proces, ki bo konkretne predloge šele oblikoval.
Prekarnost je problem, ki ga je treba zajeti v kratkem, ker so vanjo ujeti ljudje, ki so močno depriviligirani in ne morejo čakati v nedogled. Zato delamo angažirano in polno.