»Nisem črnogleda glede branja ... «
Pred kakimi petnajstimi leti sem v knjigarnah odkril izvirno oblikovane knjige založbe Eno, ki pa so me pritegnile tudi po svoji vsebini. Unikatna mešanica različnih tem, od duhovnih ezoteričnih odvodov psihologije prek mitologije, po kateri je posegal tudi George Lucas pri svoji Vojni zvezd, pa vse do moških introspekcij v povezavi z njihovim odraščanjem pa tudi umiranjem. Knjige založbe Eno pa so zveste sopotnice tudi na mojih popotniških in hribovskih poteh ter v zvezdnih nočeh. Zato vam z veseljem predstavljamo njeno ustanoviteljico in urednico Vero Čertalič.
Bukla: Prva knjiga pri založbi je izšla sredi devetdesetih let. Kako je prišlo do tega? Kako to, da ste ustanovili založbo? Kakšni so bili začetki?
Vera Čertalič: Zelo amaterski. Knjiga Imenovali so jo Dvoje src je izšla oktobra 1996 (in se še vedno dobro prodaja). Nekaj malega sem vedela o založništvu, saj sem poleg zaposlitve v Goriški knjižnici že nekaj let prevajala za različne založbe. Bil je trenutek, ko sem začutila, da moram začeti na novo, tvegati in odkriti, ali zmorem sama. Pomembno je zbrati pogum za prvi korak in zaupati.
Bukla: Kakšna je bila začetna izkušnja izdajanja knjig? Kako ste nadaljevali? Kako ste izbirali knjige, ki ste jih nameravali izdati?
Vera Čertalič: Kljub občutku negotovosti sem nekako vedela, da bo šlo. Prva knjiga se je dobro prodajala, saj sem prvih 1500 izvodov prodala v štirih mesecih, tako da sem lahko plačala tisk in pravice za naslednjo, ki mi je bila pri srcu. Nato še za tretjo in četrto. Nisem imela kakega posebnega programa. Zajel me je vrtinec, saj sem bila sama za vse in bilo je veliko dela – s telefoniranjem knjižnicam, pisarjenjem, z zavijanjem paketov, s pošiljanjem. Knjige so mi nekako same prihajale na pot, včasih tudi po predlogih znancev in prijateljev.
Bukla: Ste se v poznejši fazi pri izboru odzivali na trg, torej na prodajo knjig in začeli temu prilagajati svoj knjižni program?
Vera Čertalič: Sprva nisem veliko premišljala o trgu, čutila sem, da so knjige prave za tisti čas, in res sem prvih 25 naslovov prodala v razmeroma kratkem času, tiskala sem jih v 1500 izvodih, nekatere tudi ponatisnila. Po treh, štirih letih mi je bilo veliko bolj jasno, da se lažje branje veliko bolje prodaja. Začela sem se pripravljati na izdajanje zahtevnejših knjig, od nekdaj me je zanimala mitologija, zato sem počasi prilagajala program. Izdajala sem knjige, ki se dobro prodajajo, čeprav nisem ravno stala za njimi, vendar sem si z njimi omogočila prevajanje in izdajo meni ljubih avtorjev.
Bukla: Ali katere od vam ljubih knjig zaradi tega, ker ste ocenili, da ne bi mogli pokriti stroškov, tudi niste izdali? Vam je žal za to?
Vera Čertalič: Kar veliko je takih. Zlasti s področja mitologije, šamanizma, poljudne znanosti in tudi leposlovja. Če naštejem nekaj piscev – Campbell, Hillman, Harner, Grof, Sheldrake, Jaffe, von Franz, Dolto, Erri de Luca, ki piše presunljive zgodbe, povzete iz Svetega pisma, Calasso s čudovitimi romani, ki izhajajo iz mitologije, Terzani, Watts, Bennett, zlasti pa knjige o smrti in umiranju … Rada bi jih prevedla zaradi sebe, saj med prevajanjem veliko bolj spoznam avtorja in delo, pa tudi za druge, ker so vredne in veliko naučijo. Vendar ne morem reči, da mi je žal, ne silim več z glavo skozi zid, zdaj namreč vem, da v življenju ni ničesar, kar bi bilo na smrt pomembno – razen smrti.
Bukla: Kako poteka delo vaše založbe? Kako ste organizirani? Na kakšen način prodajate svoje knjige?
Vera Čertalič: Sprva sem delala sama, saj je sin Tomaž (Plahuta) še študiral, čeprav je sodeloval pri oblikovanju in tisku. Zdaj soodločam o naslovih, urejam in prevajam, distribucijo sem pred dobrim letom predala Primusu, preostalo pa Tomažu.
Bukla: Vaša založba je znana po prav umetelno, skoraj umetniško oblikovanih naslovnicah knjig. Kdo je najbolj zaslužen za to? Od kod je prišla ideja, da se knjižnih ovitkov lotite na tak svojevrsten, a z leti tako prepoznaven način?
Vera Čertalič: Vsekakor Tomaž. Študiral je grafično oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in diplomiral pri Ranku Novaku. Ko sem se odločala za založbo, sta bila oblikovanje in tisk področji, ki ju nisem obvladala. (Kar velja tudi za promoviranje, saj mi še zmeraj ne gre od rok.) Nerada se zanašam na druge, glede teh stvari pa sem nevedna, zato sem tudi nekaj časa oklevala in razmišljala, s kom bi se povezala. Zatrdil mi je, da bova zmogla v dvoje, saj bo prevzel vse potrebno za tisk, oblikovati pa je želel sam. Pustila sem mu proste roke in knjižni ovitki so izključno njegova domena. Odlični odzivi, tudi mednarodni, so samo njegova zasluga.
Bukla: Izid katere vaše knjige vam je ostal še posebej v spominu in zakaj?
Vera Čertalič: Ženske, ki tečejo z volkovi. Povsod po svetu je bila uspešnica, vendar v založništvu nikoli ne veš, kako bo z novo knjigo. Včasih uspe takoj, včasih čez čas, nujno je promoviranje, saj mi knjigarke govorijo, da kupci najbolj sprašujejo po knjigah, o katerih je bilo kaj napisanega ali pa so jih omenjali po televiziji ali radiu. Ženske, ki tečejo je izšla že leta 1996 in v tujini je bila velika uspešnica, tako v Ameriki kot tudi v Evropi, pri nas pa očitno ni zanimala nobene večje založbe, zato sem bila malo negotova. Vseeno sem zaupala vanjo, zbrala dovolj denarja, jo prevedla, natisnila v 2000 izvodih in v trdi vezavi, tako da je bila naša prva »prava« knjiga. In kar nekajkrat sem jo ponatisnila.
Bukla: Glede na vaš vsebinski profil si mislim, da imate pri vaših knjigah stalne in lojalne bralce?
Vera Čertalič: Mislim, da je tako, čeprav nimamo veliko povratnih informacij. Nekaj na facebooku in včasih kakšno e-pismo.
Bukla: Kako se je v zadnjih petnajstih letih z vaše perspektive spremenil slovenski knjižni trg?
Vera Čertalič: Vse več je knjig, ki pozivajo k tako imenovanemu pozitivnemu pogledu na svet. Kakor da se ne bi že vsi skupaj naveličali tega pozivanja in zagotavljanja. Po drugi strani pa vse mogoče vampirske knjige in odtenki vseh barv. Res je, da veliko ljudi z branjem beži od stvarnosti, berejo ljubezenske in zgodovinske romane ter krimiče – tu se ni kaj dosti spremenilo. Toda vedno je obstajala in še zmeraj obstaja tudi bralna »elita«, k sreči. Bralci, ki se iz knjig tudi učijo, spoznavajo samega sebe, prepoznavajo, kar so slutili že sami, in širijo svoje obzorje. Žal se svet pospešeno in skoraj organizirano plitvi, a je tudi vse več ljudi, ki jim je mar zanj, poglabljajo svoje znanje in ga predajajo, zato nikakor nisem črnogleda glede branja.
Bukla: Vaša založba je začela aktivno nastopati tudi na trgu e-knjig. Kakšne so vaše prve izkušnje? Kaj si obetate od tega? Ali menite, da bo v Sloveniji izdaja knjige in vseh stroškov, povezanih z njo, lahko temeljila na prodaji e-različice knjige?
Vera Čertalič: Začeli smo pred dvema letoma, ker sledimo vsemu, kar se dogaja na knjižnih trgih. Moram reči, da smo pričakovali hitrejši in večji odziv, žal pa Amazon še ne prodaja slovenskih knjig – tu bi moralo posredovati naše Ministrstvo za kulturo. Pa tudi naše založbe so razmeroma počasne v primerjavi s tujimi. Ko sem pred dvema letoma dobila kindla, je bilo mogoče kupiti le nekaj italijanskih knjig, denimo, potem pa so italijanske založbe v nekaj mesecih izjemno pohitele, tako da danes dosegajo angleške in ameriške. Obenem z izdajo tiskane knjige je na voljo tudi elektronska. Poleg tega se v nekaterih državah že pripravljajo na izdajo e-učbenikov, kar bi izjemno razširilo uporabo tablic in e-knjig. Že Evropa je počasnejša od anglosaškega trga, da ne govorim o nas, čeprav si je tudi pri nas že mogoče izposoditi e-knjige. Razvoj je neustavljiv in prepričana sem, da bodo e-knjige kljub nostalgikom prevladale na tržišču. Novi rodovi imajo drugačen odnos do tehnologije in navdušeno se učim od njih.
Bukla: Katero knjigo, ki je zdaj na vaši knjižni polici, bi priporočili našim bralcem?
Vera Čertalič: Psihomagija Alejandra Jodorowskega, prodornega, izjemno zanimivega, inovativnega in svojevrstnega pisca in filmarja. Pripomore k spoznavanju samega sebe, k čemur bi morali vsi težiti, saj je to naša prva naloga. Avtorju sledim na facebooku in na twitterju, saj me nenehno radosti in preseneča.
Bukla: Lahko poveste kaj več o vaših letošnjih založniških načrtih?
Vera Čertalič: Jeseni bomo izdali El maestro y las magas Alejandra Jodorowskega iz leta 2005, v kateri govori o svoji duhovni poti, predanosti zenu in učitelju Eju Takati, naukih Gourdjieffa in ženskah, ki so zaznamovale njegovo življenje – pisateljici in slikarki Leonori Carrington, Gourdjieffovi hčeri Reyni D\'Assia, o doňi Magdaleni ter igralki Irmi Serrano, nato pa še Odveži močno žensko Clarisse Pinkole Estes. Gre za poglobljeno delo o ženskem arhetipu, ki seva skozi boginje, zlasti pa skozi Marijo, za knjigo o svetem v svetu in v ljudeh. Pripravljamo tudi Votlina in kozmos Michaela Harnerja, knjigo, ki je pravkar izšla in zelo poljudno razlaga šamanizem. Pa še kakšno presenečenje.
Bukla: Kaj bi svetovali nekomu, ki razmišlja, da bi v teh časih postal založnik?
Vera Čertalič: Nikoli ne gre razmišljati, ali je pravi čas za nekaj, kar si želiš. Kot pogosto rečem – sledi svojim sanjam, a plačuj položnice, bodi odgovoren za svoje odločitve in sprejemaj posledice. Ne pričakuj, da boš obogatel, kajti slovenski knjižni trg je premajhen. Toda če si prepričan in nekje v sebi veš, da so knjige tvoje poslanstvo, vsekakor stopi na to pot. Delal boš, kar najraje delaš, in že to je dano redkim med nami.