Drevo glasov
Miha Mazzini je venomer vihal nos nad vzvišenostjo slovenske kulture. Pisatelj, kritik, pedagog in filmski ustvarjalec je pač zapriseženec dobrih zgodb ter jasnih in natančnih misli ter idej. Pri njem ni naključij. Vsak element njegovega dela ima v osnovi svoj cilj in učinek, ki ga želi doseči pri bralcu ali gledalcu. Mnoge njegove pripovedi imajo zato žanrski pridih, a so v osnovi veliko več. Je en od redkih slovenskih pisateljev, ki mu je z zgolj lastnimi močmi uspelo objaviti romane v Ameriki. Zdaj se je lotil novega žanra: pred dnevi je izšel njegov prvi mladinski roman Drevo glasov, v katerem majhno vas okupirajo prodajalci, ki se jim ni moč upreti.
Bukla: Zakaj odločitev za mladinsko literaturo?
Miha Mazzini: Ker imam v glavi nekaj preveč obsežnih romanov, da bi jih zaradi pomanjkanja časa lahko tudi napisal.
Bukla: Koliko se pisanje za otroke razlikuje od pisanja za odrasle? Kaj mora vsebovati dober mladinski roman?
Miha Mazzini: Pisanja sem se lotil s tremo, potem pa sem ugotovil, da sem itak pristaš jasne misli in jedrnatih stavkov, torej mi ni bilo treba spreminjati sloga pisanja, le zgodbe in dogodkov je malo več kot pri pisanju za odrasle. Dober mladinski roman mora vsebovati napeto obračanje strani.
Bukla: Pronicljiv pogled otroka je nepogrešljiv element otroške literature. Kako ga odrasel pisatelj vključi v svojo zgodbo? Kako najde otroka v sebi?
Miha Mazzini: Pisatelj brez empatije je itak lahko samo navaden stilist, torej dizajner besed, kar me ne zanima. Vse ostalo je moč vživetja; vživljamo pa se vedno v spomine in občutke, skozi katere smo šli. Aja, pa preverka pri današnjih otrocih tudi pomaga.
Bukla: Čarovnica v romanu pravi, da je modrost življenja razlikovanje med spremenljivimi rečmi in tistimi, ki jih moramo sprejeti. V romanu vas napadejo prodajalci. Ali lahko svet, ki le prodaja in kupuje spremenimo ali ga moramo sprejeti?
Miha Mazzini: Tole je bilo eno od osnovnih izhodišč: zgodba, delno tudi pravljica, v skrajno skomercializiranem svetu, kjer vse poteka prek trgovanja. Ko junakinja hoče zastonj posredovati dragoceno informacijo, ugotovi, da je nihče ne posluša, ker jo ponuja zastonj. Šele, ko postavi visoko ceno, jo resno upoštevajo. Gotovo ste že bili na kakem seminarju, kjer ste ugotovili to presenetljivo dejstvo: kimate, ker ste tisti vroči zrak drago plačali. Če bi vam kdo zastonj tvezil take puhlice, bi ga zbrcali in nagnali. O tem, kaj lahko ukrenemo v takem svetu, pa se ukvarja roman za odrasle, ki ga še pišem v glavi.
Bukla: Kakšno vlogo je imela Vaša hči pri nastajanju tega romana glede na to, da je glavna junakinja 11-letno dekle?
Miha Mazzini: Heh, smešno: prvo verzijo tega romana sem napisal, ko je bila starejša hčerka stara 11, od tega pa je že desetletje. Nisem bil zadovoljen, premetaval sem zadeve v glavi in sedaj, se mi zdi, se je poklopilo. Bolje pozno kot nikoli.
Bukla: Kdo so za Vas dobri pisci mladinske literature?
Miha Mazzini: Nedvomno so najbolj cenjeni tisti, ki otroke sovražijo oziroma jih vsaj ne marajo. Biološko smo pač narejeni tako, da iščemo ugajanje in kot otroci s tem večjo možnost preživetja. Tako se nalepimo tudi na knjige, iz katerih veje sovraštvo do nas.
Vprašanje pa omenja pridevnik dober: zame je to tisti, ki o kompleksnem problemu spregovori tako enostavno, da je bralcu v zabavo, hkrati pa mu poseje seme, o katerih kasneje razmišlja.
Bukla: Pri Vaših zgodbah je čutiti avtobiografske elemente. Izhajate iz njih ali jih naknadno vključujete v izmišljeno zgodbo?
Miha Mazzini: Hm, kakor kdaj.
Bukla: V Vašem pisanju se čuti \\'filmski\\' pristop k pripovedovanju zgodbe. Koliko sta študij scenografije in ukvarjanje s filmom vplivala na Vaše pisanje?
Miha Mazzini: To dvoje nič, gledanje filmov pa precej - rojen sem bil v dvajsetem stoletju in to je pač vizualno stoletje.
Bukla: Bi pisali romane, če bi lahko neovirano snemali filme?
Miha Mazzini: Ja, seveda. Z leti me vedno bolj zanimajo stanja, ki jih ni mogoče posneti - vizualizacija pač zahteva nekaj poenostavljanj, čeprav ne toliko, kot se bojijo slovenski literati.
Bukla: Vaše delo venomer temelji na zgodbi. Je zgodba nujna osnova pri literaturi?
Miha Mazzini: Pri moji da.
Bukla: Prisotni ste tudi na tujih trgih. Se trg otroške literature razlikuje od trga literature za odrasle?
Miha Mazzini: Ja, povsem. Se že veselim!