Intervju: Jana Bauer o novi dvojezični zbirki Spominčice
Pred kratkim je izšla prva knjiga iz nove, dvojezične otroške zbirke Spominčice, v angleškem jeziku Forget-me-nots. V knjigi V deželi medenjakov, v kateri se Liza in Hrustek, dva medenjaka, odpravita v svet, se srečamo s kombinacijo ilustracij in fotografij pravih medenjakov. O novi zbirki smo se pogovarjali z urednico in avtorico knjige, Jano Bauer.
Bukla: Zakaj ste se odločili za izdajo knjig v dveh jezikih? Bodo knjige distribuirane tudi v tujini in kaj pričakujete od slovenske otroške knjige na tujem trgu?
Jana Bauer: Nekega mrzlega januarskega dne so v Slovenijo priletele štiri očarljive dame in njihovi ogromni ameriški kovčki. Izkazalo se je, da se v kovčkih skriva cel kup dobrih idej. Gospe so gonilna sila potomcev Slovencev po svetu in želele so navezati kulturne stike z domovino svojih prednikov. Iskale so kaj zanimivega, novega, izvirnega in slovenskega. Nekaj, kar bi pritegnilo tudi mlajšo generacijo. Vzklila je ideja o dvojezičnih knjigah za otroke in mladino, ki bi mlajši generaciji Slovencev po prednikih in po srcu kakor tudi drugim ameriškim, kanadskim in avstralskim otrokom približale slovensko literaturo. Sklenili smo pogodbe za distribucijo po Ameriki, Kanadi in Avstraliji, se lotili dela in končno je prva knjiga iz zbirke zajadrala v svet. Medtem ko domači trg preplavljajo vse številnejša prevedena dela, smo si pri Sodobnosti zadali nalogo, da z novo zbirko nekoliko omilimo to neravnotežje in poskusimo narediti kaj v obratni smeri. Knjige so seveda namenjene tudi slovenskim otrokom, ki radi berejo zanimive zgodbe, pa tudi vsem, ki hočejo z branjem izpopolniti svoje znanje angleščine.
Bukla: Otroške zbirke so praviloma namenjene točno določeni starostni skupini. Kateri bodo namenjene Spominčice in na kakšen način bodo Spominčice poskušale zajeti bistvo otroške knjige, skladnost besedila in ilustracije?
Jana Bauer: V Spominčicah bodo izhajale knjige za različne starostne skupine; od slikanic do mladinskih romanov. Vse pa bodo bogato ilustrirane in izvirno oblikovane. Predvsem si bomo vzeli čas za izvedbo. Radi bi prišli res do vrhunskih izdelkov, ki bodo hkrati moderni in tradicionalni. Želimo si novih, izvirnih idej v ilustraciji in oblikovanju ter napetih, zanimivih zgodb, ki bodo na nevsiljiv način ohranjale slovensko identiteto. Menim, da smo Slovenci vedno imeli zelo kakovostne ilustracije. Imamo nekaj odličnih mladinskih avtorjev. Ko sem se pred časom sprehajala po londonskih knjigarnah, se je ta občutek še potrdil. Pomembno se mi zdi, da je že na začetku zastavljena neka ideja, rdeča nit, ki ji sledijo avtor besedila, ilustrator in oblikovalec. Da je delo timsko in se dopolnjuje.
Bukla: V prvi knjigi nastopate tudi kot avtorica, ki se v tem žanru preizkuša prvič. Kako to, da ste se odločili za poseg v otroško literaturo, in kako je prišlo do sodelovanja z ostalimi avtorji?
Jana Bauer: Začelo se je tako, da je Ministrstvo za kulturo obljubilo zbirki podporo takoj, ko ta zaživi. Ker društvo Sodobnost International kljub zvenečemu imenu žal ni kapitalska družba, je taka reč finančno za nas precejšen zalogaj. Veliko laže je seveda kupiti pravice in natisniti prevedeno, že ilustrirano knjigo, kot pa plačati slovenskim ustvarjalcem pol leta ali leto dni dela. Vendar to ni naš koncept. Svojim sanjam se kljub vsemu nismo hoteli odpovedati in zato smo se z minimalnimi stroški lotili prve knjige iz zbirke: V deželi medenjakov. Projekt je na različnih nivojih nastajal skoraj leto dni. Pravzaprav gre za avtorsko delo petih ljudi. Z Alenom, ki je naredil ilustracije, sva sodelovala že pri prejšnjih knjigah. Ker se rad hvali, da daje prednost projektom, katerih naročniki ga bolj tečno opominjajo na obljubljene roke, in ker je to menda za mlajše sestre še posebej značilno, sva odličen tim. Porodila se je ideja o Deželi medenjakov, majhni kot naša Slovenija, kjer so kraške jame narejene iz čokolade, Triglava gora iz sladoleda, lectovo srce pa ima čudežno moč. Da pa vse skupaj ne bi bilo preveč preprosto, sva v projekt zvlekla še najino mamo, ta pa je celo deželo in sploh vso sceno, ki jo vidite v knjigi, naredila iz medenega testa, čokolade, marcipana ... Del te scenografije bo od 27. novembra na ogled v izložbi knjigarne Konzorcij. Deželi medenjakov so potem nekaj časa grozile mravlje, vročina in majhni otroci, dokler ni svojega dela opravil še fotograf in digitalni čarovnik Alan Orlič – Belšak. Stvar pa bi gotovo bila čisto drugačna, ko ne bi bilo drznega in hkrati razigranega oblikovalskega pristopa Sanje Janše.
Bukla: Boste tudi v prihodnje prisegali na še neuveljavljene avtorje in kakšna bo dinamika izhajanja knjig v zbirki?
Jana Bauer: Zbirko bo spomladi 2007 nadaljevala zgodba Andreja Rozmana – Roze o dečku Oskarju, ki je želel postati detektiv. S Spominčicami bomo skušali zagotavljati prostor tako vrhunskim kot mladim, še neuveljavljenim avtorjem in ilustratorjem. Ko sem iskala sodelavce za zbirko, se je namreč izkazalo, da je pri nas veliko mladih ustvarjalcev in pogosto imajo ravno ti najbolj sveže ideje, prostora, kjer bi jih lahko izpeljali, pa je izjemno malo. Veseli nas, da je knjiga V deželi medenjakov v Ameriki naletela na zelo dober odziv. Upamo tudi, da nam bo prinesla dovolj denarja, da bomo zastavljene cilje lahko izpeljali in slovensko otroško ter mladinsko literaturo predstavili v tujini. Dinamika izhajanja knjig je namreč odvisna predvsem od pritoka finančnih sredstev.