Ni pomembno, kako beremo otrokom, pomembno je, da jim beremo
Tilka Jamnik s svojim delom knjižničarke in spodbujevalke branja nenehno, iz leta v leto, širi krog bralcev in knjige približuje otrokom in odraslim. Zaposlena je v Knjižnici Otona Župančiča, enoti Pionirska knjižnica. Je podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije, spodbujevalka družinskega branja in zagovornica predšolske bralne značke (npr. projekta Malček bralček idr.), ki so jo vpeljali vzgojitelji v slovenske vrtce. Med drugim sodeluje pri Slovenskem knjižnem kvizu, Moji najljubši knjigi, Bologni po Bologni in ne nazadnje na knjižnih čajankah, namenjenih babicam in dedkom.
Bukla: Kaj se dogaja na knjižnih čajankah?
Tilka Jamnik: Knjižne čajanke so projekt knjigarn Mladinske knjige in splošnih knjižnic. Na njih predstavljamo otroške in mladinske knjige odraslim, poleg tega promoviramo branje in spodbujamo k obisku knjižnic in knjigarn. Vsakič pa predstavimo tudi dve ali tri knjige za odrasle.
Bukla: Se lahko ob knjigah in čaju svetu pravljic prepustijo tudi drugi?
Tilka Jamnik: Prav vsi odrasli so vabljeni na knjižne čajanke, namenjene pa so starejšim ljudem, ki jih želimo spodbuditi, da bi brali otrokom, svojim vnukom.
Bukla: Nekoč je bil vrhunec izobraževanja, da je otrok znal brati in pisati. Kaj je danes tisto, kar lahko damo otrokom skozi branje in pisanje?
Tilka Jamnik: Branje spodbuja otrokov vsestranski razvoj (jezikovni in intelektualni, domišljijski, čustveni in socialni) in je temelj kasnejšemu učenju branja in pisanja. Danes je nujno dobro znanje branja. Pomembna je t. i. funkcionalna pismenost, saj nas obkroža veliko pisnih sporočil, tako rekoč na vsakem koraku, od jutra do večera. Z branjem pravljic, zgodb in pesmi pa otroke navajamo na kasnejše estetsko doživljanje literature. Branje literature nam omogoča vživljanje v druge zgodbe, ljudi in izkušnje in … prek njih nas vodi k nam samim. Branje nas lahko bogati vse življenje in nam osmišlja bivanje.
Bukla: Ali je pomembno, kako otroku beremo?
Tilka Jamnik: Ni pomembno, kako beremo, pač pa že samo to, da mu beremo, saj branje poglablja čustvene vezi med otroki in odraslimi, ki jim berejo. Glasno branje je dejanje ljubezni: pomeni vzeti si čas za nekoga, ki ga imamo radi, in hkrati pomeni, da delimo z njim lepoto literature, znanje … Pomembno je tudi pripovedovanje, pogovor o prebranem, vključevanje lastnih izkušenj oz. primerjanje z njimi, pomembno je opazovanje ilustracij v slikanicah … in vse nežnosti, ki si jih med tem izkazujejo otroci in odrasli. Navdušenje staršev ob branju se prenaša na otroke.
Bukla: Pomen prebiranja zgodb najmlajšim strokovnjaki ocenjujejo za izjemno pomemben del predšolske vzgoje, ki med drugim vpliva tudi na kasnejši učni uspeh. Kako lahko starši spodbudijo otroka k branju, kaj je v tem obdobju pomembno za otroka?
Tilka Jamnik: Pomembno je, da mu berejo vse od ranega otroštva in mu nudijo raznovrstna bralna gradiva, igralne knjige in slikanice, poučne knjige, otroške revije idr. Otrok spoznava in doživlja, da je branje prijetno in koristno, nudi užitek in odgovore na različna vprašanja. Starši naj ga vodijo tudi k pravljičnim uram, na lutkovne predstave ipd.
Starši naj z otrokom obiskujejo knjižnico in mu vsaj občasno kupijo kako knjigo oz. mu jo podarijo. Pomembno je tudi to, da starši sami berejo; za otroka ni boljšega zgleda, kot sta mama in oče, pa tudi drugi družinski člani, ki berejo; s tem otrok doživlja branje kot življenjsko nujnost in vrednoto.
Bukla: Kdaj začnemo otroku brati knjige?
Tilka Jamnik: Vse od rojstva otroku pojemo uspavanke, se igramo bibanke, pripovedujemo mu zgodbe in nikoli, res nikoli ni prezgodaj, da mu začnemo brati, saj uživa ob poslušanju govorjene besede (ritmu in melodiji) in v topli bližini odraslega, ki mu pripoveduje oz. bere. Ko otrok poveže slušno podobo (besedo) s podobo v knjigi, je storjen prvi korak v branju. In potem je potrebno nešteto ur, da zgradimo trden temelj za otrokovo samostojno branje, ki ga praviloma doseže v prvih treh letih osnovne šole.
Bukla: Na razstavi Bologna po Bologni je bilo videti kar nekaj lepih in zanimivih knjig. Kakšen je namen razstave?
Tilka Jamnik: V Ljubljano pripeljemo izbor tuje mladinske literature, predvsem slikanic, igralnih knjig in pravljic; temelji v prvi vrsti na ogledu mednarodnega sejma otroških knjig v Bologni. Izberemo vrhunce lanskoletne mednarodne produkcije, predvsem ameriških, angleških, nemških, francoskih in italijanskih založnikov. Posredujemo pa tudi vrsto drugih pomembnih informacij s področja mladinske književnosti.
Tudi z Bologno po Bologni želimo predvsem spodbujati branje. Na prvi pogled se zdi, da so vse te otroške knjige že videne, kot da ni nič zares novega …, toda knjiga ostaja knjiga, z vsemi prednostmi, ki jih ima. In bralcu nudi vedno nove bralne in doživljajske pustolovščine.