Likovne razstave: Benetke proti Ljubljani
Kratek obisk Benetk je predstavljal tudi lepo priložnost za primerjavo njihove poletne kulturne ponudbe z ljubljansko. Če odmislim kakovostno večerno odrsko dogajanje, ki je primerljivo z ljubljanskim, je treba beneškemu razstavnemu programu zapeti hvalo do neba. In se hkrati zamisliti nad skromno poletno razstavno ponudbo v slovenskem glavnem mestu. Pustimo ob strani stalne galerijske oziroma muzejske zbirke v obeh mestih, čeprav je treba omeniti, da so za razliko od ljubljanskih vse beneške stalne zbirke dobro obiskane. Tu se letos dogaja sloviti več kot stoletni Bienale Venezia, ki je, potem ko se je pred leti razširil v Arzenal, z nacionalnimi selekcijami novih in novih držav dobesedno preplavil središče mesta. Fundacija Pinault zaseda z razstavama Palačo Grassi in v razstavni prostor izjemno kakovostno preoblikovano nekdanjo carinsko poslopje, Punta dela Dogana. Le streljaj od nje se v neki drugi palači dogaja likovna »okupacija« Benetk s strani kulturno propulzivnih azijskih držav. Skrivnostna Palača Fortuny, streljaj od Opere Fenica, v svojem originalnem ambientu ponovno gosti skrbno vkomponirano razstavo, na poti do nje pa neka druga galerija vabi na ogled del velikana moderne, F. Bacona. In tako naprej!
Potem ko je bil iz poletne v jesensko shemo prestavljen svetovno uveljavljeni grafični bienale, je poletno sušo v Ljubljani »reševal« Cankarjev dom (Faraonska renesansa, mehiška arheološka, armenska razstava »Med svetim in svetom«), letos pa Galerija CD gosti slovitega francoskega slikarja Toulouse-Lautreca.
Beneško izkustvo najprej pove, da je za mesto, ki prek poletja želi veliko turistov, nedopusten tako skromen in v domačijskost zazrt razstavni program, kot ga ima Ljubljana. Pove tudi, da se za razliko od ljubljanske njihova mestna kulturna politika zaveda izjemnega pomena razstav za promocijo mesta in nagovarjanje potencialnih turistov.
Večerna kulturna podoba Ljubljane je v poletnih mesecih korektna, celo izboljšuje se. Ni pa dobro, da je prehudo odpovedala, ko gre za načrtovanje udarnih in ambicioznih razstav v poletnem času. Vsiljuje se vtis, da v mestnih kulturnih, turističnih in političnih krogih ni nikogar, ki bi razmišljal o razstavnem programu prek poletja. Vodstva vseh ključnih galerij ali muzejev se zavedajo pomena velikih mednarodnih razstavnih projektov, tudi strokovno usposobljena so za njihovo organizacijo. Problem je v denarju, ki ga za smelejše razstavne projekte ni. Mesto namreč ne financira programskih in splošnih stroškov Mestnega muzeja in Mednarodnega grafičnega likovnega centra, katerih ustanovitelj je; da bi na lastno pobudo, iz lastnih sredstev, zaradi lastnih kulturno-turističnih potreb podprla zanimiv razstavni projekt v kaki od nacionalnih galerij in muzejev, je v sedanji popolni ločenosti financiranja t. i. mestnega in t. i. nacionalnega programa nerealno pričakovati. Toliko bolj, ker so razstave, ki bi dvignile kulturno senzibiliteto poletnega utripa mesta precej drage.
Stroški razstave »Faraonska renesansa«, ki jo je leta 2008 v Cankarjevem domu obiskalo 35.000 obiskovalcev, so presegli pol milijona evrov. Celotno tveganje za pokritje stroškov sta, ob dostojni sponzorski podpori podjetja Krka, d. d., nosila Ministrstvo za kulturo in Cankarjev dom. Posredno »korist« od nje pa je prav gotovo imel ljubljanski turizem. Podobna slika se ponuja tudi ob letošnji razstavi Toulousa-Lautreca: v obeh poletnih mesecih so bili njeni številni obiskovalci skorajda izključno turisti!!!
Zaradi napovedanih finančnih težav in pozivov k varčevanju s strani vlade CD prihodnje leto poleti ne načrtuje podobnega in dragega projekta. Bi pa lahko leta 2013, v primeru izdatnejše finančne podpore s strani mesta, spet izvedli tudi za turiste zelo zanimivo razstavo. Zagotovo bi take razstave lahko pripravili tudi Moderna ali Narodna galerija, pa Narodni ali Mestni muzej, vendar le ob pogoju, da bi tudi mestna kulturna politika prevzela v svoje breme sofinanciranje razstav, o kakršnih je govor. Če hoče imeti v poletnih mesecih zanimiv razstavni program, mora začeti vanj vlagati tudi sama! Benetke vsako leto obišče 20 milijonov turistov: med njimi je veliko tistih, ki prihajajo ali se vračajo prav zaradi vsakoletnega izjemno kakovostnega razstavnega programa. Koliko turistov pride v Ljubljano zaradi razstav oz. vključi ogled galerij in muzejev v svoj program, beleži Ljubljanski turistični zavod.
Pričakovanja odgovornih v mestu, da bo za kakovosten mednarodni razstavni program v Ljubljani (enako v Mariboru, Celju itd) skrbela izključno država, tveganja za pokrivanje njihovih stroškov pa vodstva javnih zavodov, niso več realna. Prej ali slej lahko pripeljejo v prehudo poletno razstavno mrtvilo. Se bo to zgodilo že prihodnje leto?