Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
Dodatni prispevki

Etika v založništvu – ali mora obstajati brezpogojna svoboda govora in tiska?

Tanja Tuma, Bukla 132-133, 24.5.2017

Etika v založništvu – ali mora obstajati brezpogojna svoboda govora in tiska?

Nedavno, natanko 31. marca letos, je Mednarodna zveza založnikov IPA, ki vključuje 70 založniških zbornic in 60 narodov iz Afrike, Azije, Avstralije, Evrope in obeh Amerik,1 objavila Manifest za svobodo tiska,2 s katerim osnovno idejo svobode pisane besede, kot jo določa Temeljna listina PEN, širi tudi na področje založniških in knjigotrških industrij.

»Založništvo je močan ustroj, s pomočjo katerega človeštvo stoletja razširja dela, ki jih ustvarja človeški um in ki prinašajo informacije, ideje, prepričanja in različna mnenja. Mnoge mednarodne pogodbe in deklaracije utemeljujejo svobodo govora kot neodtujljivo človekovo pravico in postavljajo medijsko svobodo za temelj človekove svobode,« so zapisali snovalci v prvem odstavku manifesta, ki je odziv na mnoge omejitve in pregon založnikov, medijev in knjigotržcev v sodobnem svetu. Totalitarne oblasti, ki preganjajo, zapirajo in ubijajo pisatelje in novinarje, z enako vnemo preganjajo tudi založnike, knjigotržce in ravnatelje medijev. Tako želijo utišati glasove opozicije in glasove resnice.
Založniki, medijski distributerji in knjigotržci imajo kot filtri informacij v današnjem svetu izjemno odgovornost, saj imajo lahko njihove nepremišljene ali svobodi govora in tiska sovražne poteze oziroma potvarjanje resnic uničevalni naboj za človeštvo. Populisti se predobro zavedajo moči tiska, na papirju ali v oblaku, ter znajo spretno zlorabiti medijske in založniške kanale za razširitev svojih ljudožerskih idej. Ko pomislimo na sovraštvo do žensk, drugih ras, narodov in verovanj ter do skupin LGBT, ki tu in tam dobesedno eksplodira v najbolj miroljubnih prestolnicah sveta, se hočeš nočeš vprašamo, kdaj se je vse skupaj začelo in kako. Ali lahko utišamo eksplozije sovraštva, če utišamo besede? Bo prva žrtev terorizma ena najpomembnejših pridobitev sodobne družbe – svoboda govora? In z njo svoboda tiska?
Tega pisatelji in založniki nikoli ne smemo dopustiti. Poteza Ameriškega centra PEN, ki je maja leta 2015 nagrado za svobodo govora podelil francoskemu časopisu Charlie Hebdo, je zato več kot nagrada – je sporočilo in vizija človekove svobode. V Sloveniji je edina prejemnica te nagrade dr. Svet lana Slapšak.
»Prost dostop do različnih izvorov informacij je prvi pogoj za raznolikost, ustvarjalnost, blagostanje, strpnost in napredek. Svoboda govora je osnovni gradnik ustvarjanja umetniških del človekovega duha; založnikom pomeni hkrati ustvarjalno in ekonomsko osnovo za njihovo delovanje in poslanstvo,« še piše v Manifestu za svobodo tiska.
Ob primeru napovedanega prvenca angleškega desničarskega populista Mila Yiannopoulusa, ki naj bi spomladi letos izšel pri založbi Threshold v založniški skupini Simon & Schuster, se postavlja načelno vprašanje, ali so vsakršne – tudi rasistične in diskriminatorne – vsebine primerne za tisk in distribucijo. Ali si bo v poplavi informacij preobremenjeni bralec lahko ustvaril mnenje, ki ne bo podžigalo sovraštva do drugih? V Sloveniji vprašanje sovražnega govora obravnava Kazenski zakonik v 297. členu. Bilo bi smiselno, da tožilstvo aktivneje preganja sovražni govor kot kriminalno dejanje, saj bi se tako ne le reševali posamezni primeri, temveč bi se tudi bistrila demokracija naše mlade države.
Prvi pogoj za odprt dialog pa je brezpogojna svoboda govora in tiska.
Biti založnik danes ni lahko. Svoboda za ustvarjalnost, ekonomska računica za razvoj in dejavnost ter velika odgovornost za obstoj človeštva. Lepota in življenje pač ne poznata preprostih rešitev in sporočil, vsekakor ne v sto štiridesetih znakih.

1 Slovenska članica zveze IPA je Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS. https://www.gzs.si/zbornica_knjiznih_zaloznikov_in_knjigotrzcev.
2 Povezava na prevod in izvirnik manifesta; pod pojmom tisk so mišljene vse oblike objav, tudi digitalne. https://www.internationalpublishers.org/images/Freedom_to_Publish_news/2017/IPA_FREEDOM_TO_PUBLISH_MANIFESTO_2017.pdf.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...