Slovenski knjižni sejem, Cankarjev dom, 22.–26. 11. 2017
Ilustratorski oder
Letos na knjižni sejem prvič vstopa Ilustratorski oder. Na ogled in v nakup bomo ponudili izbor knjižnih ilustracij najvidnejših slovenskih ilustratorjev in ilustratork. Na sejmu bodo naprodaj tako originali kot printi, nekatere avtorje in avtorice boste lahko spoznali tudi v živo. Na odru se bo vsak dan zvrstil zanimiv spremljevalni program. Z nami bodo: Jure Engelsberger, Tanja Komadina, Matija Medved, Hana Stupica, Igor Šinkovec, Zoran Pungerčar, Alenka Sottler, Peter Škerl, Ana Zavadlav, Maja Kastelic, Zvonko Čoh, Meta Wraber, Silvan Omerzu, Suzi Bricelj in Jelka Reichman.
Pisateljski oder
Na letošnjem Pisateljskem odru pisatelji odpirajo vprašanja. In na njih odgovarjajo.
Ervin Fritz z novo knjigo Velika radost, ki je izšla pri Društvu Knjižna zadruga; o njej je Slavko Pregl zapisal: »Za Ervinovo knjigo še posebej velja: knjiga je orožje, vzemi jo v roke. Prav bo prišla vsakomur, ki ima resne namene pri spreminjanju tega sveta na bolje in lepše. To se da početi z ostrim jezikom, kar Fritz sijajno dokazuje z verzi ...«
Esad Babačić in Igor Bašin o panku, 40 let pozneje, s poudarkom na akterjih, ustvarjalcih – piscih besedil in potencialnih pesnikih, ki to niso, ali pa so postali.
Zoran Pevec v pogovoru s Katjo Gorečan, Ferijem Lainščkom in Davorinom Lenkom v rubriki Povej razpre vprašanje provincializma. O književnosti v provinci in provinci v književnosti. Ali kot pravi Davorin Lenko: »... z obrobja je razgled boljši (še boljši pa s samega roba).«
Pisateljica in mag. sociologije Nina Dragičević z gosti preizpraša njihova dela, predvsem pa kontekste zapisanega. Tibor Hrs Pandur, Gabriela Babnik, Nataša Velikonja, Veno Taufer, Sebastjan Pregelj.
Kako zgodbe povezati? Kako sobivata literatura in slikarstvo? Pisatelj Robert Simonišek to pove po odprtju velike razstave Narava v nebo, človek vase v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici, kjer je poleg platen iz Koroškega muzeja moderne umetnosti mogoče prebirati odlomke 22 sodobnih avstrijskih avtorjev.
Kako je, ko – vrhunski avtor – delaš za 50 centov na uro? Kako se v medijih »počuti« pisatelj? Kako na spletu? Gre za ustvarjalno inovativnost, prilagajanje, populizem?
Literatura spreminja, literatura presune, uroči, odpre pogled za nekaj lepega. Kot bodo to storile nominiranke za literarno nagrado MIRA. Ter tudi drugi gostje letošnjega Pisateljskega odra: Goran Vojnović, Ivo Svetina, Vid Sagadin, Jani Virk, Wolf Biermann, Tamara Bach, Christopher Just, Katharina Winkler ...
Kooperativa THD (teorija, humanistika, družboslovje) petih založb – Društvo za teoretsko psihoanalizo, Studia Humanitatis, Založba /*cf., Založba Krtina, Založba Sophia, ki se na Slovenskem knjižnem sejmu predstavljajo na skupnih stojnicah Akademske četrti, bodo na Pisateljskem odru pripravile pet pogovorov ob novih knjižnih izdajah; v ospredju pogovorov bodo 100-letnica oktobrske revolucije, Bližnji vzhod, novi urbanizem, Heglova filozofija in razsvetljena pedagogika.
Veseli smo tudi vnovičnega sodelovanja z Radiem Slovenija, programom ARS. In vseh nagrad, ki bodo podeljene na našem odru, in vseh novitet, ki bodo predstavljene. Predvsem pa tega, da Pisateljski oder ostaja tisto, kar pove njegovo ime.
Najs(t): Branje za boljše stanje!
Na knjižnem sejmu letos prvič pripravljamo program, namenjen predvsem najstnikom (od 11 do 18 let), ki smo ga poimenovali: Najs(t): Branje za boljše stanje!
Ukvarjali se bomo z vprašanji: kako knjige spreminjajo svet, lahko knjige pripomorejo k boljšemu jutri, kakšna je vloga literature pri ustvarjanju drugačnega sveta.
V sklopu programa Najs(t) bomo izvedli: predstavo Šolske Impro Lige, delavnico grafitiranja in dve okrogli mizi. Okrogle mize bodo nagovarjale tematiko tujca v literarnih delih in nakazovale široko razvejanost žanrov, povezanih z literaturo, dogodki pa bodo to na konkretni ravni pokazali. Šolska Impro Liga išče navdih za kratke odrske pripovedi v literarnih predlogah in jih na odru predrugači, ulična umetnost pa je zaradi svoje forme in nelegalnosti pogosto netematizirana.
Šolska Impro Liga: »Brati tukaj in zdaj« Tekmovanje dijakov v gledališki improvizaciji, ki združuje gimnazijce in srednješolce iz vse Slovenije. Izbrani improvizatorji bodo zaigrali kratke improvizirane prizore na temo branja, literature in Martina Krpana.
Delavnica grafitiranja Ustvarjalci hip hop pesmarice bodo pripravili kratko predstavitev rapa in grafitiranja. Sledi tudi praktični del, na katerem bodo mladi s pomočjo mentorjev izdelali svoje grafite.
O tujosti v mladinski literaturi Okrogla miza bo tematizirala koncept tujosti v mladinski literaturi. Prek treh različnih del mladinske literature (Čudo, NK Svoboda, Indijanec s polovičnim delovnim časom) bi nakazali, kako lahko s pomočjo literature presegamo meje (tako nacionalne kot tudi tiste v naših glavah).
Onkraj meja ustaljenih žanrov Okrogla miza bo predstavila avtorje, ustvarjalce, založnike, pisce, ki s svojim delom presegajo ustaljene literarne žanre oziroma so svojo pisateljsko pot začeli na kakšnem drugem področju delovanja. Gosti bodo spregovorili tudi o pomenu literature danes in njeni vlogi v prihodnosti.
SKS v Železni Kapli
V petek, 24. novembra, se bo Slovenski knjižni sejem preselil v Železno Kaplo, dogajanje pa se bo prelilo tudi v Celovec. V sodelovanju občine in župnije Železna Kapla, Mohorjeve založbe Celovec, SPD Zarja in Slovenskega knjižnega sejma bodo avtorji otroških knjig Anja Štefan, Niko Kupper in Stefan Lesjak nastopili v Mohorjevi knjigarni založb Drava, Wieser, Mohorjeva v Celovcu; ob 19.30 pa bo potekal osrednji literarno-glasbeni večer z branjem in domačim zborom ter sklepnim koncertom Ditke. V Forumu Zarja bodo odprli razstavo Martin Krpan.
Države v fokusu: Nemčija, Avstrija, Švica
Letošnji, že tretji mednarodni fokus na SKS zapovrstjo, bo še posebej programsko bogat – predstavljajo se namreč države, ki jih povezuje skupni, nemški govorni prostor: Avstrija, Nemčija in Švica. Program smo zasnovali v sodelovanju in ob podpori Goethe Instituta, Avstrijskega kulturnega foruma in Švicarskega veleposlaništva.
Literarni sejemski gostje so večinoma tudi slovenskim bralcem in obiskovalcem znana imena, skoraj vse pa bodo pospremili tudi novi prevodi njihovih del v slovenščini.
Iz Švice prihajata pisatelja Peter Stamm (1963), avtor romana Sedem let (Cankarjeva založba, 2017, prevedel Slavo Šerc), v slovenščino imamo sicer prevedenih več njegovih drugih del, med drugim pa je bil pred leti tudi nominiranec za nagrado man booker, in Lukas Bärfuß (1971), sicer tudi znan dramatik, ki bo predstavljal kratki roman Koala (Modrijan, 2016, prevod Aleš Učakar).
Iz Nemčije je zagotovo vsaj mlajšemu občinstvu najbolj znan letošnji gost, avtor otroških knjig Axel Schäffler (njegov najbolj znan lik je tudi pri nas Zverjasec). Za le malce starejše bralce bo poskrbela nemška avtorica Tamara Bach, njen roman Ostanki poletja (Družina, 2017, prevod Alenka Novak) pripoveduje o poletnem prijateljstvu, ki se razvije med najstniškima dekletoma. Veliko ime nemškega pesniškega, kantavtorskega in aktivističnega prizorišča Wolf Biermann je slovenskemu občinstvu zaradi malo prevodov slabše znan, a zagotovo je marsikdo poslušal njegove angažirane (posebej v sedemdesetih letih) napeve; na dveh dogodkih popolnoma različne narave se bo predstavljal kot pesnik in aktivist.
Slovenskemu občinstvu dobro poznana sta zagotovo zastopnika slovenske koroške literarne ustvarjalnosti, Florijan Lipuš in Maja Haderlap. Florijan Lipuš, ki letos praznuje 80-letni življenjski jubilej, bo na sejmu predstavil najnovejšo knjigo Gramoz (Litera, 2017), ob tej priložnosti pa bomo prikazali tudi dokumentarni portret avtorja, ki ga je za ORF posnela novinarka Katja Gasser.
Maja Haderlap bo gostja sklepnega sejemskega dogodka, na katerem bo Goethe Institut tudi podelil prvo prevajalsko nagrado Fabjana Hafnerja za prevode med nemščino in slovenščino. Iz Avstrije prihajata tudi pisatelja Katharina Winkler in Christian Just.
V okviru strokovnih dogodkov bomo letos gostili tudi številne nemške založnike ter predstavnike sejmov v Leipzigu in Frankfurtu, saj vzporedno s sejmom poteka tudi študijsko potovanje za tuje založnike v organizaciji JAK RS. Ob tej priložnosti bo imel predavanje tudi založnik umetniških knjig Gerhard Steidl, ki ustvarja že skoraj štirideset let in je v svetovnem merilu eden najboljših založnikov tovrstnih knjig.
Dogodki mednarodnega fokusa bodo tako del programa vseh sejemskih sklopov, od Založniške akademije, do Debatnih kavarn, Cicifesta, Pisateljskega odra … na stalnem prizorišču v Veliki sprejemni dvorani pa bo k obisku in listanju po knjigah vabila tudi skupna stojnica Avstrije, Nemčije in Švice.
Šport in knjiga
Ob 80-letnici Iva Daneua bomo na sejmu v četrtek, 23. novembra, ob 17. uri v dvorani Duše Počkaj pripravili košarkarsko-knjižni dogodek. Predstavili bomo knjige o košarki, se pogovarjali z legendo in gosti, Primož Suhodolčan bo povedal kaj o filmu, metali bomo na koš za knjižne nagrade, razrezali torto ... Obisk bo sicer brezplačen, vstopnico pa bo treba imeti.
Mesto v gosteh: Radovljica
Radovljica z okolico je od nekdaj dežela ustvarjalnih ljudi, kjer domujejo posebne zgodbe: glasba bratov Avsenik, smuči Elan, brezjanska Bazilika, žeblji iz Krope in Kamne Gorice ter kot krona mestno jedro Radovljice z graščino. Kot je v navadi, se mesto v gosteh aktivno predstavi na odprtih odrih in s posebnimi dogodki tudi v dvoranah SKS.
SKS in 3. program Radia Slovenija – program Ars
Arsov studio in program na sejmu bosta letos še posebej zanimiva. Med drugim bodo v živo izvedli gledališko in zvočno igro Grešni kozel, ki jo po besedilu Reinerja Wernerja Fassbinderja režira gledališki in radijski režiser Alen Jelen. Letos prvič se jim pridruži TV SLO z enourno okroglo mizo. 3. program Radia Slovenija – program Ars postaja pravi medijski partner Slovenskega knjižnega sejma!
Ambasador Cicifesta je Milan Dekleva
Cicifest, programski sklop Slovenskega knjižnega sejma za najmlajše in šolarje prve triade, tudi letos z bogatim in raznovrstnim programom vabi otroke in starše na različne dogodke na vseh ravneh in v številnih oblikah.
• Spoznali bomo, kako se z življenjem spopadajo gluhi in naglušni otroci ter otroci z avtizmom ali imunskimi boleznimi.
• Otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani nam bodo kot uvod v Cankarjevo leto v predstavi Ivan z igro, glasbo in plesom dokazali, da lahko morebitni primanjkljaj na eni strani poveča zmožnosti na drugih ravneh.
• Družili se boste lahko s pisatelji: Anjo Štefan, Polonco Kovač, Milanom Deklevo, Nikom Grafenauerjem, Primožem Suhodolčanom, ...
• Gostili bomo ilustratorja Axela Schefflerja.
• Dogodek Knjige in košarka bo posvečen 80-letnici Iva Daneua.
• Spet bo z nami Živalski vrt Ljubljana.
• Z Mestnim muzejem Ljubljana boste spoznali, kakšna je bila Ljubljana v srednjem veku, kaj so takrat jedli, katere poklice so poznali in se v nekaterih od njih tudi preizkusili.
• Vsak dan ob 17. uri bo Društvo Kamišibaj otroke popeljal v svet zgodb.
• S Pionirskim domom boste lahko odšli S pravljico okoli sveta in si ogledali Otroški muzikal Lenart in Lena.
• Kulturno-umetniško društvo cona 8 vabi otroke in njihove starše na ogled opere Martin Krpan.
• Otrokom bo na ogled lutkovna predstava o pesniku Polhu Puhiju.
• Nadarjeni za katedrom Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož bodo odigrali igro Pekarno Mišmaš.
• Z glasbo nas bo navduševal Adi Smolar.
• Prva triada osnovnih šol se bo lahko preizkusila v karaokah s pesmicami babic in dedkov.
• ... in še in veliko drugih dogodkov …
Če niste vedeli ...
SKS se razlikuje od (večine) drugih knjižnih sejmov tudi po tem, da ima Zlato knjigo, v katero vpisujejo svoja imena, misli, ilustracije, krokije ... znani domači in tuji gostje. Nekakšna spominska knjiga sejma. Za pokušino Milan Dekleva, Damir Zlatar Frey, Paolo Rumiz, Zvonko Čoh, Andrej Jemec, Mirsad Begić, Marjan Manček.