Mednarodno pisateljsko srečanje – 18. do 21. april, Bled in Ljubljana
Fotografijo Arthurja Millerja kot zaskrbljenega in utrujenega predsednika Mednarodnega PEN v letu 1965 je posnel Edi Šelhaus. Njegov arhiv hrani Muzej novejše zgodovine. Arthur Miller je o blejskem srečanju obširno pisal v avtobiografiji Timebends, odlomek bo objavljen v spominskem zborniku.
Spoštovane bralke in spoštovani bralci, obveščam vas o mednarodnem pisateljskem srečanju, ki ga prireja Slovenski center PEN. To bo že 50. srečanje! Potekalo bo med 18. in 21. aprilom.
Več o programu na spletni strani http://www.penslovenia-zdruzenje.si/blejska_srecanja
Kako se je vse skupaj začelo, boste vprašali? Zgodba je stara 93 let! Izidor Cankar, Oton Župančič, Janko Lavrin – veliki slovenski intelektualci prve polovice 20. stoletja. In v Londonu leta 1922 peščica pisateljev, ki je ustanovila PEN Klub (Poets, esseyists, novelists), da bi se s skupnimi močmi uprli zapiranju pisateljev po svetu, se zavzeli za ukinitev cenzure – prva svetovna vojna pač ni prinesla miru, za katerega so milijoni žrtvovali življenje!). In po drugi svetovni vojni, leta 1965, je potekal mednarodni kongres na Bledu, kjer je bil za predsednika izvoljen Arthur Miller. To je bil čas neprebojne železne zavese. Prav na Bledu in samo tu, v tej naši Srednji Evropi, so se lahko srečali pisatelji z obeh strani. Takrat se je rodila ideja o red nih srečanjih. Začela so se leta 1968 v Piranu, a je kmalu postalo bolj praktično iti na Bled. Takrat ni bilo avtocest! Kdo še pom ni tiste dolge ovinke pod Ravbarkomando in pod pečinami v Ospu! Iti z Gorenjske v Ankaran je bilo celodnevno potovanje! Nekje na Krasu smo se ustavili za piknik. Prvi dan počitnic se še nismo kopali! In pisatelji so prihajali na Brnik ali na železniško postajo v Ljubljani, pot do Pirana je bila pač predolga. Zdaj pa bi lahko leteli v Piran, pa nam je Bled tako prirasel k srcu, da bomo šli drugam samo, če bomo obubožali. Mislim, da bomo morali razmisliti o kampiranju na Jelovici! Najprej bomo pa šli organizatorji malo odslužit v zapore – obetajo se nam hudi dolgovi.
Program je nabit. Začnemo že 16. aprila z novinarsko konferenco in nastopi pisateljev po srednjih šolah. 17. aprila bosta v Ljubljani dve izjemni gostji: Jennifer Clement, predsednica Mednarod nega PEN (prva ženska v skoraj 100 letih obstoja! – Slovenci smo na srečo imeli Miro Mihelič!), ki bo prisotna ob predstavitvi prevoda svojega romana pri založbi Sodobnost International v Trubarjevi hiši v Ljubljani ob 11h, in Nobelova nagrajenka za mir dr. Shirin Ebadi, ki je pri Celjski Mohorjevi izdala svoj roman. Pogovor z njo bo ob 16h v Kavarni Union.
Iz programa naj izvzamem manjšo razstavo v spomin/opomin! na bombardiranje Hirošime in Nagasakija. To razstavo pripravljamo skupaj z japonskim muzejem in bo v večji zasnovi pripravljena drugo leto v Muzeju moderne zgodovine.
Podčrtam naj predstavitev veličastnega projekta Foruma slovanskih kultur, izdaje 100 romanov slovanskih avtorjev. Prišli bodo gostje iz več slovanskih držav, upam, da tudi kdo od šestih slovenskih. Zvečer bodo v hotelu Park na Bledu brali poezijo in prozo pisatelji iz slovanskih držav. Sprem ljal jih bo Ivo Svetina.
Poleg sestankov Odbora pisateljev za mir in Ženskega odbora – oba sta na ravni Mednarodnega PEN – naj omenim dve okrogli mizi na dve temi: Zid, ograja, meja in Literatura kot pravica do sanj. Izšel bo zajeten in zanimiv zbornik esejev sodelujočih. Razpisali so se o najrazličnejših mejah in razpokah, ki nam kratijo svobodo.
Ko sem že pri zbornikih, naj omenim poseben spominski zvezek ob 50. obletnici srečanj. Dvajset avtorjev, rednih »mačkov« in »mačk« blejskih srečanj! Emmanuel Cinclair je napisal posebne pozdrave Slovenskemu centru PEN, francoski pisatelj, ki se spomni naših prvih srečanj.
In izdali bomo tudi ponatis povesti Albanska špijonka, prve znane slovenske vohunske povesti, stare natanko 100 let. Izhajala je v Ilustriranem glasniku med prvo svetovno vojno. V njej bo nekaj Vavpotičevih risb iz zapuščine, ki jo pravkar urejajo za retrospektivno razstavo v Narodni galeriji. Z njo bomo počastili konec prve svetovne vojne. Napisala sta jo Izidor Cankar in Narte Velikonja. Preživela sta tri režime, Izidor je bil v tretjem izrinjen na rob, Narte pa zaradi izraženih protikomunist ičnih načel na montiranem procesu 1945 ustreljen. Albanska špijonka se je ohranila v enem samem izvodu. Zdaj bo izšla dvojezično v bibliofilski izdaji kot skupni podvig Narodne galerije (ki jo je pred 100 leti ustanovil Izidor Cankar) in Slovenskega centra PEN. Knjiga ima izrazito protivojno sporočilo. No, izšle bodo še tri druge publikacije, a naj za zdaj ostanejo skrivnost!
Gostje bodo brali poezijo v manjših skupinah v osmih srednjih šolah in v desetih krajih na Gorenjskem – knjižnicah, hišah slavnih pisateljev, kulturnih domovih, tisti med njimi, ki so poznali Tomaža Šalamuna, pa bodo brali v Šalamunovi hiši poezije 20. 4. ob 11h. Tam bo največja gneča, saj skoraj ni gosta na Bledu, ki ne bi poz nal Šalamuna! Isti petek bomo »zasedli« Narodno galerijo. Ogled čudovitih obnov ljenih soban bomo združili s pogovorom s častnim gostom Borisom A. Novakom in koncertom Vite Mavrič in Jaka Puciharja. Velik gala koncert pa bo tudi dva dneva prej, 18. aprila ob 19h, v Festivalni dvorani na Bledu. Poezija in slavnostni govori bodo oviti v glasbo. Ivan Andres Arnšek bo nastopal v prvem delu, Marko Hatlak&FUNtango v drugem delu, že pred začetkom pa bodo za praznično vzdušje poskrbeli mojstri pihalnega orkestra Godba Gorje.
Častni pokrovitelj srečanja je Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. To daje srečanju »vseslovenski« pečat. Za moto smo si vzeli kar prvo kitico Prešernove Zdravljice – to je ena redkih svobod, ki si jo umetniki pač jemljemo!