Festival literature sveta – Fabula 2016
Fabula v svoji trinajsti ediciji vabi obiskovalce v Mesto literature, kot lahko Ljubljano ponosno naslavljamo od letos, ko jo je UNESCO vključil v svojo mrežo Kreativnih mest. Z aktualno naslovno temo, Prišleki, in z njo povezanimi zgodbami vseh oblik in angažmaja, od literarnih do tistih, ki jih piše življenje, bomo zapolnili zgodnjepomladanske dneve in večere. Na svoj račun bodo kot zmeraj prišli ljubitelji odličnih avtorjev in njihovih knjig - Fabuline žepnice po dostopni ceni vas bodo v knjigarnah pozdravljale že od sredine februarja. Z uglednimi gosti iz sveta literature, filozofije, novinarstva ... se bomo družili na različnih lokacijah po Ljubljani in zunaj nje. Uvod v festival bodo že tradicionalno Prozni mnogoboji s finalno denarno nagrado 800 € in trije dogodki Fabula pred Fabulo, v Mariboru, Novem mestu in v Trstu. Vabljeni!
OSREDNJI LITERARNI AVTORJI
Matthias Göritz (Nemčija)
Matthias Göritz (1969) je nemški pisatelj, pesnik in prevajalec. Za svoj prozni prvenec (Der kurze Traum des Jakob Voss, 2005) je prejel nagrado Mara-Cassens-Preis. Dlje časa je živel v Moskvi, Parizu, Chicagu in v New Yorku. Bil je gostujoči pisatelj na Bard Collegeu, prejemnik štipendije Goethe-Instituta v Maroku, gost pisateljskega programa Univerze v Iowi ter številnih drugih, nazadnje prejemnik štipendije Kulturne akademije Tarabya v Istanbulu. Roman Matthiasa Göritza, Sanjači in grešniki, izide pri založbi Litera v prevodu Mojce Kranjc.
V Klubu CD v Ljubljani bo v pogovoru z Jelo Krečič nastopil na otvoritveni večer festivala, v soboto, 27. 2. ob 20. uri. Izvirno glasbo za dogodek je skomponiral in jo bo klavirsko izvajal Mitja Reichenberg.
Cees Nooteboom (Nizozemska)
Cees Nooteboom (1933) velja za enega najpomembnejših sodobnih nizozemskih avtorjev, ki uživa velik ugled tudi na tujem, saj so njegovi odmevni romani (mdr. Rituali /Rituelen/, Naslednja zgodba /Het volgende verhaal/, Vsi sveti /Allerzielen/, Raj izgubljeni /Paradijs verloren/), zbirke kratke proze, pesmi in potopisi (npr. Stranpoti do Santiaga /De omweg naar Santiago/) prevedeni v več kot 20 jezikov. Za svoje delo je prejel več prestižnih nagrad, leta 2009 tudi najpomembnejšo nagrado nizozemske književnosti, Prijs der Nederlandse Letteren.
V Klubu CD v Ljubljani bo v pogovoru s Polono Balantič nastopil v sredo, 2. 3. ob 20. uri.
Juan Gabriel Vásquez (Kolumbija)
Juan Gabriel Vásquez (Bogota, 1973) je doštudiral pravo, nato pa na pariški Sorboni prejel doktorat iz latinskoameriške književnosti in naslednja tri leta živel v Barceloni. Zvok stvari, ki padajo (El ruido de las cosas al caer) je avtorjev peti roman, za katerega je med drugim prejel literarno nagrado Alfaguara (2011) in International Dublin Literary Award (2014). Dolgo je bil kolumnist kolumbijskega dnevnika El Espectador. Piše eseje, sodeluje z različnimi literarnimi revijami. Prevedel je dela J. Herseya, V. Huga in E. M. Forsterja.
V Klubu CD v Ljubljani bo v pogovoru z Alešem Štegrom nastopil v petek, 4. 3. ob 20. uri.
Sjón (Islandija)
Sjón (1962) je eden izmed najpopularnejših islandskih pisateljev. Svojo prvo pesniško zbirko je izdal pri 16 letih in že kot najstnik sodeloval pri surrealistični skupini Medúsa, ki je pomembno vplivala na kulturno krajino Islandije. Poleg pesniških zbirk, romanov, gledaliških iger in filmskih scenarijev piše tudi besedila za glasbenike. Med drugim sodeluje z Björk, tudi pri filmu Dancer in the Dark (Plesalka v temi), za katerega sta z Larsom von Trierjem prispevala besedila za filmsko glasbo, ki je bila nominirana za oskarja, pa tudi pri besedilih za novejše albume. Je prejemnik številnih nagrad, med drugim Nordic Council\'s Literary Prize in Icelandic Literary Prize. Njegovi noveli, Modra lisica in Deček, ki ga ni bilo, izideta v eni knjigi pri Cankarjevi založbi.
V Klubu CD v Ljubljani bo v pogovoru z Draženom Dragojevićem nastopil na zaključni večer festivala, v nedeljo, 6. 3. ob 20. uri. Glasbena gostja večera bo Katja Šulc.
ŽEPNA BELETRINA
Juan Gabriel Vásquez: Zvok stvari, ki padajo
Prevod: Tina Podržaj, Kristina Koritnik , roman, 10 €
Ko Antonio Yammara, štiridesetletni predavatelj prava v Bogoti, prebere novico o ustrelitvi povodnega konja, ki je pobegnil iz zapuščenega živalskega vrta zloglasnega narkomafijca Pabla Escobarja, se v njem sproži val spominov. Vrnejo ga v sredo devetdesetih, ko ga je za vedno zaznamovalo kratko poznanstvo s skrivnostnim Ricardom Laverdejem, ne samo z brazgotino strelne rane, ampak z razpletanjem življenjskih zgodb nedolžnih posameznikov in posrednih žrtev krvavega spopada med državo in trgovci z drogami. Zvok stvari, ki padajo je peti roman priznanega kolumbijskega avtorja in prevajalca Juana Gabriela Vásqueza (1973), za katerega je med drugim prejel literarno nagrado Alfaguara (2011) in International Dublin Literary Award (2014).
Cees Nooteboom: Raj izgubljeni
Prevod: Mateja Seliškar Kenda, roman, 10€
Raj izgubljeni poveže na videz nepovezani zgodbi dveh neznancev: Brazilke Alme, ki skuša v Avstraliji preboleti travmo iz rodne dežele, in nizozemskega literarnega kritika Erika, za katerega je življenje izgubilo sleherni smisel in se v deželi aboriginov znajde po službeni dolžnosti. S humorjem, referencami na znamenita dela svetovne literature in številnimi skrivnostmi mitoloških razsežnosti pripoved raziskuje globino vpliva, ki ga ima lahko kratko naključno srečanje na potek naših življenj v času, ko je raj že davno izgubljen.
Teofil Pančić: Aleja Viktorja Bubnja
Prevod: Tomaž Gerdina, eseji, 10€
Verjetno bo marsikateri bralec knjigi Aleja Viktorja Bubnja pripisal podnaslov »potopis jugonostalgika, balkanskega vandrovca«. Drugi bodo rekli, da gre za zgodbe generacije pred in med razpadom države ter po njem. Za tretje bodo prevladali tema tujstva in izguba oziroma iskanje kakršnekoli družinske, nacionalne in osebne identitete. Predvsem pa bo bralca prepričal Pančićev upor proti človeški neumnosti, ki se na trenutke priplazi iz njegove vseprežemajoče himne človečnosti, ki jo odločno brani pred nasiljem političnih idej in vsakovrstnih ideologij.
Predstavitev knjige bo v četrtek, 3.3. ob 18. uri v knjigarni Modrijan, Teofil Pančić pa bo nastopil tudi na mednarodni debati Barbari pred vrati, 29.2. ob 18. Uri v Klubu CD.
Samira Kentrić: Pismo Adni
Slikoroman, 10€
Pismo Adni je grafična zgodba o nemogočih razmerah iz katerih se begunci bližnjega vzhoda prebijajo v države EU. Zgodbo pripoveduje Adnina pokojna skrbnica, ki je deklici v primeru svoje smrti zapustila pismo in nekaj opozoril, na kaj naj bo pozorna, če se odloči za beg. Pripoved je tako sestavljena iz dveh delov: v prvem izvemo vsebino pisma, ki konča Adnino že tako ne brezskrbno otroštvo. V drugem delu sledijo napotki, ki ne puščajo nobenega dvoma o dvojnih standardih in izkrivljeni percepciji, ki jih bo deležna v deželah, kamor se odpravlja. Zgodbo vendarle zaokroži neminljiva želja po svobodi in pravičnosti, ki jo požene na negotovo pot.
Knjižni brunch bo v soboto, 5.3., ob 11.00 v kavarni Pritličje (Mestni trg 2, Ljubljana), avtorica Samira Kentrić se bo pogovarjala z Vasjo Badaličem in Aljošo Harlamovim.
Izpostavljamo v programu festivala:
10. – 28. februar, Kranj, Solkan, Ljubljana, Maribor, Krško:
PROZNI MNOGOBOJI
Si zgodbar? Pridi, povej, poberi nagrado. Pet predizborov, eno finale.
Nedelji, 28.2 in 6.3., Breg 22, pred in v galeriji DLUL, med 10.00 in 14.00: Izmenjevalnica knjig in modnih dodatkov, pa še pogovor o branju.
Menjali bomo knjigo za knjigo, modni dodatek za knjigo ali pa modni dodatek za modni dodatek. Na dogodkih bomo prvo nedeljo ob 11.00 gostili igralca Marka Mandića, drugo nedeljo ob 11.00 pa pisateljico in novinarko Vesno Milek. Na brunchu o knjigah in branju se bo z njima pogovarjala Tina Košir Mazi.
Ponedeljek, 29.2., ob 18.00 v Klubu CD: BARBARI PRED VRATI
Na pogovoru bomo gostili zanimive predstavnike kritične misli z različnih koncev Evrope, od Srbije do Francije, in prevetrili domače in tuje reakcije na aktualne migracije. Izhodišče razmisleka bo esej Petra Vermeerscha, ki ga bodo obiskovalci prejeli na dogodku. Sodelujoči: Igor Štiks, J. C. Milner, Srećko Horvat, Alenka Zupančič, Peter Vermeersch, Teofil Pančić.
Torek, 1.3., Slovenska kinoteka, ob 18.00: OTROCI-BEGUNCI
O problematiki otrok beguncev se bo z dr. Anico Mikuš Kos in dr. Mirjam Milharčič Hladnik pogovarjala Marija Zidar. Pogovoru bo sledila projekcija filma Čakajoč na srečo (2002) slovitega mavretanskega režiserja Abderrahmana Sissaka.
Sreda, 2.3., Avditorij Narodne galerije, ob 18.00: Akademski nomadi
Znanstveniki, raziskovalci in univerzitetni profesorji, sploh mlajši od 45 let, se čedalje redkeje lahko ustalijo na enem mestu. Je to posledica globaliziranega sveta in znanosti, ki raziskovalce sili, da morajo biti konkurenčni v mednarodnem okolju, ali so (mlajši) znanstveniki žrtve zategovanja pasu na matičnih inštitucijah, zaradi česar so primorani svoj prostor iskati v tujini? Manca G. Renko v pogovoru z dr. Srećkom Horvatom in dr. Majo Petrović Šteger.
Sobota, 5.3., podhod Kina Šiška, med 13. in 15. uro: ustvarjanje grafita
Zmagovalni strip s striparske delavnice za srednješolce, ki jo pod sloganom festivalskega fokusa vodi Samira Kentrić, bodo njegovi ustvarjalci pod mentorstvom Jurija Lozića (kolektiv ZEK) narisali na steno podhoda Kina Šiška, kjer bo na ogled mimoidočim.
Ponedeljek, 7.3., Kino Šiška (dvorana komuna) ob 13 uri: Kultura = umetniški užitki ekonomski učinki
Kultura ni le proračunski porabnik, ampak tudi polnilec državnih proračunov. Javna razprava z gosti iz gospodarstva in kulture. Kolikšen je lahko prispevek kulture h gospodarski rasti ali njeni stabilnosti? Koliko ljudi zaposlujeta slovenski kulturni in kreativni sektor? Ali v Sloveniji merimo (znamo meriti) prispevek kulture v skupen BDP? Ali so ta vprašanja nespodobna in razvrednotijo bistveno - umetniški užitek? Pogovor bo usmerjal Lenart Kučić.
Promocijsko sporočilo