Predpomladna slovesnost v Slovanski knjižnici v znamenju Prešernove bibliofilske zbirke dr. Martina Žnideršiča
Slovanska knjižnica, Center za domoznanstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana je 15. marca letos nadgradila svoj bibliografski fond z obsežno in raznoliko zbirko knjižnih, revijalnih, časopisnih in drugih enot, ki se posredno ali neposredno navezujejo na življenje in delo našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Zbirko je knjižnici poklonil zbiratelj prof. dr. Martin Žnideršič. Čeprav Slovanska knjižnica že do zdaj v svojem fondu hrani veliko Prešernovih znamenitih in dragocenih del, prvotiskov, denimo tudi redek rokopis Ernestine Jelovškove Spomini na Prešerna iz leta 1883, je zbirko, ki je enkraten odraz zbirateljevega življenjskega bibliofilskega delovanja, z veseljem uvrstila na svoje police.
Na slovesni prireditvi ob prejemu je zbrane nagovorila in se donatorju zahvalila direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, mag. Jelka Gazvoda, dr. Martin Žnideršič pa je prispeval zanimivo pripoved o svoji zbirateljski poti (zbirko je začel sestavljati že v gimnazijskih letih, tako da ga je spremljala skozi vse življenje do danes) in o posebej zanimivih delih zbirke, ki so si jih zbrani gostje lahko ogledali na razstavi v sami dvorani, kjer je potekala prireditev. Živahno iskro pesniške besede je med zbrane zanesel Andrej Rozman Roza – zbranim je recitiral svoji različici Povodnega moža in Turjaške Rozamunde, ki ne zaostajata za izvirnikom in kažeta, da sta oba motiva v pravih rokah lahko še vedno povsem aktualna.
Na razstavi so si gostje lahko ogledali temeljni del zbirke, kar pomeni seveda objave Prešernovih pesmi v časopisih, revijah, samostojnih knjigah, antologijah. Med izstopajočimi knjižnimi izdajami, kjer Prešernovi pesniški govorici prisluhnejo in sledijo tudi žlahtne poteze likovne umetnosti, omenimo serijo treh knjižic Ilustrirana dela Franceta Prešerna, ki jih je leta 1940 in 1941 izdala Bibliofilska založba v Ljubljani z naslovi Strúnam, Deklétam in Pod ôknam. Večji sklop Prešerniane zavzemajo prevodi Prešernovih pesmi v tuje jezike: albanščino, angleščino, bengalščino, bosanščino, češčino, francoščino, hrvaščino, italijanščino, kitajščino, madžarščino, makedonščino, nemščino, poljščino, slovaščino, srbščino, ruščino, ukrajinščino in celo v esperanto.