Ob 165-letnici s pogledom v svetlo prihodnost
12. julija 2016 (na praznik svetnikov in družbinih zavetnikov Mohorja in Fortunata) je Mohorjeva družba v Celovcu vabila na svoj drugi poletni sprejem. Večer je potekal v znamenju njene 165. obletnice ustanovitve. Leta 1851 so škof Anton Martin Slomšek, mestni kaplan Andrej Einspieler in učitelj Franc Janežič sklenili ustanoviti družbo.
Direktor Franc Kelih (ki je tudi vodja založbe) je kot goste pozdravil med drugim ministra Gorazda Žmauca, veleposlanika Andreja Rahtena, generalnega konzula Milana Predana, koroškega deželnega svetnika Christiana Bengerja, predstavnike Cerkve, mesta Celovec ter drugih deželnih in mestnih uradov, zastopnike sestrinskih Mohorjevih družb iz Celja in Gorice ter poslovne partnerje. Monika Novak - Sabotnik in glavni urednik splošnega programa Hanzi Filipič sta orisala zgodovino Mohorjeve družbe v Celovcu od ustanovitve, stiske med prvo svetovno vojno in predvsem v času nacizma med drugo svetovno vojno ter težak ponovni začetek po vojni. Kvintet bratov Smrtnik je s svojimi pesmimi olepšal večer.
Direktor Karl Hren je v svojem govoru med drugim dejal: »Dolgo zgodovino te ustanove sta zaznamovala predvsem dva dejavnika: vztrajanje in razvoj. Večkrat v zgodovini Mohorjeve družbe so razni dejavniki ogrožali in začasno celo onemogočili delovanje družbe. Tako je morala Mohorjeva tiskarna v času koroškega plebiscita z vsemi stroji zbežati iz Celovca. Nacisti pa so kasneje sploh prepovedali delovanje družbe in jo razlastili. Po vseh neugodnih okoliščinah se je družba vedno znova morala postavljati na nove temelje, kar ji je uspelo le z izjemno vztrajnostjo in predanostjo ciljem družbe. Ti cilji, namreč zavzemanje za slovenski jezik in identiteto še posebej na Koroškem ter izobraževanje ljudi na krščansko-socialnih temeljih, so ostali vseskozi nespremenjeni in so vodilo družbi tudi v prihodnje. Pomemben pa je bil v vsej tej zgodovini tudi razvoj oziroma inovativnost. Upoštevanje družbenih trendov in tržnega razvoja je nujno potrebno za razvoj tudi Mohorjeve. Vlaganje v novo opremo v Mohorjevi tiskarni, sodobna opremljenost izobraževalnih ustanov Mohorjeve, nove vzgojne in izobraževalne ponudbe so pogoj za dober razvoj.
Kot nova direktorja, ki sva v aprilu 2014 prevzela operativno vodenje družbe (Karl Hren in Franc Kelih, op. ur.), sva skušala uspešne dejavnike nadgrajevati in na tistih področjih delovanja družbe, kjer so bile težave, najti tudi nove odgovore. Tako je potekala v prvem polletju leta 2016 obsežna sanacija študentskega doma Korotana na Dunaju. Ta je sicer v lasti Republike Slovenije, a Mohorjeva je upravljavka hiše in je skupaj z lastnikom izvedla sanacijski projekt.
V okviru matične hiše v Celovcu bo nastal knjižni in kulturni center, ki je nadgradnja dosedanje knjigarne in bo omogočal bolj intenzivno povezovanje s podobnimi knjižnimi središči v Trstu in Ljub ljani.
Še posebej razveseljiv je bil v zadnjem letu razvoj pri prijavah v naši ljudski šoli in povezano z njo tudi v našem varstvu. Ker prijave v tem delu naše dejavnosti stalno rastejo, smo delno že adaptirali prostore in jih bomo morali v prihodnje še dodatno razširiti. Podobno velja tudi za našo domovsko dejavnost, kjer imamo redno več prijav, kot imamo razpoložljivih mest za dijakinje in dijake.
Čakajo nas pa tudi še veliki izzivi. Tako opazujemo vedno trše tržne razmere na področju tiskarstva in Mohorjeva tiskarna je medtem edina slovenska tiskarna na Koroškem. Z novimi rešitvami bomo skušali biti kos bodočemu razvoju in tako tudi na tem področju naše dejavnosti omogočiti uspešen razvoj.
Poleg lastnih dejavnosti pa se Mohorjeva družba kot pomemben dejavnik v življenju koroških Slovencev skuša vključevati tudi v razvoj manjšine nasploh in pri tem odigrati pozitivno vlogo v prid dobremu razvoju manjšine.
V hiši Mohorjeve družbe v Celovcu imajo svoje sedeže poleg Mohorjeve same še številne organizacije koroških Slovencev. Hiša je torej pravi »one stop shop«, kjer domuje znaten del manjšinskih struktur, kar pozitivno vpliva tudi na medsebojno sodelovanje in medsebojno komunikacijo.
Za prihodnost tako ostaja tudi veliko novih izzivov, ki pa pomenijo tudi možnost za nadaljnji razvoj in širitev Mohorjeve družbe. Kot družba, ki je s svojimi sodelavci, odborniki in poverjeniki po dvojezičnih vaseh predana svojim ciljem in nalogam, bomo tudi v prihodnje skušali skupaj s partnerji iz podjetništva in z društvi ter v sodelovanju z javnimi strukturami prispevati k pozitivnemu razvoju naše regije in naših ljudi. Vodilo enega mojih predhodnikov, prelata dr. Janka Hornböcka, »Mohorjeva je en kup dobrih idej« naj bi torej veljalo tudi v bodoče!«