Varuhi knjige
Nobenega dvoma ni, da imajo knjige posebno mesto v svetu in naših življenjih, da so simbol kulture in kultiviranosti, tudi statusni simbol, saj jih imajo radi v svoji lasti celo ljudje, ki trdijo, da ne marajo brati. Knjige so od nekdaj povezovale založbe in knjižnice, pa naj so bile zapisane na pergament, papir ali v oblak.
Kaj imamo skupnega založbe in knjižnice? Z nekaj hudomušnosti lahko rečemo, da si poleg medsebojnih predsodkov brez dvoma delimo spoštovanje do znanja in do ubesedenih človeških izkušenj, predanost delu s knjigami ter Zakon o obveznem izvodu publikacij.
Oktobra letos je minilo deset let odkar v Republiki Sloveniji velja sodoben Zakon o obveznem izvodu publikacij, ki uravnava pravico založnikov do razpolaganja z lastnimi publikacijami in pravico javnosti oziroma posameznikov do informacij in dostopa do znanja. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je s tem zakonom pooblaščena javna ustanova, ki zbira, ohranja in omogoča dostopnost do vseh publikacij kot nacionalne kulturne dediščine. NUK poleg zbiranja in ohranjanja knjig, časopisov, zemljevidov, zvočnih in slikovnih zapisov, glasbenih in drobnih tiskov ter drugih oblik zapisov od leta 2008 zajema in ohranja tudi spletne publikacije, od leta 2015 pa tudi spletna mesta z domeno .si. S tem uspešno nadaljujemo več kot dvestoletno tradicijo zbiranja slovenskega obveznega izvoda.
Zaradi zgodovinske povezave med cenzuro in kulturo ima zbiranje obveznega izvoda publikacij pri zavezancih žal še vedno dokaj slab sloves, čeprav danes služi dejansko le javnemu dobremu. V preteklosti je bilo za vsakokratno oblast izjemno pomembno, da je imela nadzor nad tiskarnami oziroma vsebinami, ki so se lahko razširjale med ljudmi, danes pa cenzura, kakršna koli že je, v glavnem zasleduje drugačne informacije, poteka po drugačnih poteh ali pa je vgrajena že v nas. Do leta 2006 so bili dolžni tiske oddajati tiskarji, ki v spremenjenih družbenoekonomskih odnosih niso bili dejanski lastniki natisnjenih vsebin. Od tedaj dalje pa zakon zavezuje k predaji obveznih izvodov izdajatelje, založnike in distributerje, s skupnim imenom založniki. To je po zakonu kdor koli, ki izda, založi ali distribuira kakršno koli publikacijo. V prak si je to pomenilo bistveno spremembo tako za založnike kot za NUK, saj je število zavezancev za obvezni izvod naraslo z nekaj sto na okvirno deset tisoč. Običajno je treba NUK-u oddati štiri izvode fizičnih publikacij, šestnajst pa v primeru, ko je publikacija izdana z javnimi sredstvi. Samostojne spletne publikacije založniki oddajo na portal SVAROG pri NUK-u, kjer lahko sami določijo njihovo stopnjo dostopnosti.
Na podlagi Zakona o obveznem izvodu publikacij NUK kot javna služba izvaja številne naloge. Za založbe in samozaložnike pripravljamo predhodne kataložne zapise o publikacijah – CIP in mednarodne oznake za knjige (ISBN), serijske publikacije (ISSN) in glasbene tiske (ISMN), ki se lahko prevajajo v črtne kode.
Ob desetletnici smo v NUK-u organizirali več dogodkov pod skup nim naslovom Objavljam, torej sem v NUK. Z njimi smo želeli opozoriti na pomen obveznega izvoda kot vzvoda za ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine in se zahvaliti založnikom za dobro sodelovanje. Petim založbam, ki so od leta 2006 do 2016 izdale največ naslovov in posledično oddale največ obveznih izvodov, pa smo se želeli posebej zahvaliti s podelitvijo plakete NUK-a, in sicer Mladinski knjigi, založbi Učila International, založbi Modrijan, DZS-ju in založbi Rokus Klett. Mohorjeva družba iz Celovca pa je prejela plaketo za izjemno sodelovanje pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine.
Dva dogodka smo namenili književnim in glasbenim samozaložnikom in samozaložnicam. Prvi je potekal 9. novembra pod naslovom Kaj je dobro vedeti ob izdaji knjige?. Alenka Kanič iz NUK-a je govorila o opremi knjige, dr. Andrej Blatnik o tem, kaj določa kakovost ne standarde založniškega procesa, pisateljica in samozaložnica Milena Miklavčič pa o izkušnji pisanja in objave knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače. Drugi dogodek z naslovom Kaj je dobro vedeti ob izdaji glasbenega albuma v fizični obliki in na spletu? je sledil 16. novembra. Predavanja in pogovor o pravilih pri izdajanju glasbenih albumov ter o izkušnjah pri objavi in promociji v samozaložbi so bila namenjena glasbenikom in skupinam, ki sami izdajajo svoja dela. Sodelovali so Alenka Bagarič, Pavla Meglič, Katja Rapuš in Irena Sešek (vse sodelavke NUK-a), Karmen Nagode (SAZAS) ter glasbenik in samozaložnik Dominik Bagola.
V času, ki ga živimo na tem prostoru, nam vse govori, da je prava pot v iskanju »skupnega imenovalca« in sodelovanju. Le tako lahko založbe in knjižnice postanejo ali ostanejo varuhi knjige vkrogu z ustvarjalci in bralci seveda.