Kongres Knjiga na Slovenskem
Kongres Knjiga na Slovenskem je nedvomno izjemno pomemben za panogo in vsako leto se ga udeleži najmanj 100 udeležencev, ki imajo vidne vloge tako v založništvu, kot knjigotrštvu in knjižničarstvu.
V začetku junija se je na Bledu odvil že 15. kongres Knjiga na Slovenskem, v letošnji prog ram, ki so ga pripravili člani upravnega odbora Društva založnikov, so vključili vse aktualne teme, ki predstavljajo izzive, s katerimi se vsakodnevno soočajo založniki.
Otvoritev kongresa in uvodni nagovor je pripadal predsednici Društva slovenskih založ nikov Andreji Kavčič, ki nas je spomnila, da živimo in ustvarjamo v času, zaznamovanem s hitrimi spremembami, in tem tokovom sledijo tudi na društvu.
Poslušalci so lahko sledili zanimivemu predavanju o nakupu, prodaji in varovanju avtorskih pravic ter številnim primerom dobre prak se pri snovanju uredniških programov, pri prodaji knjig pa tudi pri sodelovanju založ nikov, knjigarn in knjižnic.
Na okrogli mizi, ki je bila letos prvič organizirana v sodelovanju z Zbornico knjižnih založnikov in knjigotržcev, so predstavili izhodišča, ki so jih soglasno oblikovala vsa tri stanovska združenja (Društvo slovenskih založnikov, Društvo slovenskih knjigotržcev in Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev):
- Prizadevajo si za ničelno stopnjo DDV-ja na knjige.
- Podpirajo protest mladinske sekcije DSP proti pravilniku razdeljevanja knjižničnega nadomestila za krajša besedila, slikanice in stripe.
- Pričakujejo evalvacijo zakona o enotni ceni knjige.
- Prizadevajo si za povečanje javnih sredstev za promocijo bralne kulture in projektov na področju spodbujanja prodaje knjig.
- Opozarjajo na nujnost priprave nacionalne knjižne kampanje.
- Opozarjajo na premalo domišljen in vzdržen model oskrbe z učbeniki.
- Prizadevajo si za večjo podporo lokalnih skupnosti pri razvoju knjigarniške mreže.
Kongres se je sklenil s podelitvijo nagrad, ki ju Društvo založnikov in Društvo knjigotržcev podeljujeta že 10. leto, že zdaj pa ste vsi zainteresirani vabljeni k soustvarjanju prihodnjega kongresa.
Nagrado NAJ KNJIGOTRŽEC leta 2017 je prejela Stanka Kašper iz knjigarne Mladinska knjiga v Europaku v Mariboru.
Stanka Kašper je svoje življenje posvetila knjigi in delu v knjigarni. S strankami in sodelavci že desetletja gradi dobre odnose. Z velikim veseljem in vztrajnostjo prenaša svoje znanje na mlajše kolege in jih vsak dan navdušuje s knjigami, ki jih prebira. Svojo veliko ljubezen do knjig širi tudi med stranke, ki jih osvaja z odličnim poznavanjem knjižne produkcije in vedno nasmejanim obrazom. V Mariboru je mnoga leta vodila knjigarno na Jurčičevi, zdaj pa je že vrsto let poslovodja knjigarne MKT v mariborskem Europarku. V trgovskem centru, ki je pregovorno komercialno naravnan, ji je uspelo ohraniti knjigarno kot prostor kulture, ki ga oplaja s številnimi predstavitvami knjig, druženjem s strankami in predstavitvami za otroke, zato nikogar ne preseneča mnenje, da je prav ta knjigarna oaza miru in prijetnega vzdušja.
Nagrado NAJ ZALOŽNIK leta 2017 je prejel Pavle Učakar iz Založbe Mladinska knjiga.
Pavle Učakar ima za seboj skoraj štiridesetletne izkuš nje v založništvu. Najprej je bil na Partizanski založbi, od leta 1983 pa dela na založbi MK kot (žal) edini (knjižni) likovni urednik v Sloveniji. S svojo ekspertizo (Pavle je po izobrazbi akademski slikar) aktivno sodeluje pri zasnovi in nastanku ilustriranih knjig, še posebej slikanic, ki so, kot vemo, eden najbolj fascinantnih, s stališča slovenskega založ ništva pa tudi eden ključnih žanrov, saj dobre slikanice vzgajajo kasnejše (dobre) bralce. Pavle Učakar je likovno uredil nekaj tisoč slikanic in drugih ilustriranih knjig, še bolj od tega pa je za razvoj slovenske slikanice in založništva nasploh pomembno to, da je prepoznal in donegoval na desetine oz. stotine ilustratorjev ter jim pomagal, da je njihov začetni talent prerasel v poznejše mojstrstvo. »Njegove« knjige in »njegovi« avtorji so prejeli na stotine domačih in mednarodnih nagrad. Pavle Učakar je, skratka, renesančni človek in pravi »znalec«, ki bi si tole priznanje gotovo zaslužil že prej, res pa je tudi, da v letu, ko praznujemo stoletnico izida prve slovenske slikanice, preprosto ne bi mogli izbrati primernejšega nagrajenca.