Zborovanje ptic
Peter Sís: Zborovanje ptic
ilustracije: Peter Sís; prevod: Nada Grošelj
Mladinska knjiga, 2013, t. v., 160 str., 24.94 €
Sufijski mistiki so izkušali življenje, minevanje in Boga na način, ki nas navdihuje še danes. Med največje, ob bok Rumiju in Hafisu, se je v 12. stoletju s predelavo stare sufijske zgodbe o pticah v alegorično pesnitev Manteq Al-Teyr (Zborovanje ptic) postavil perzijski pesnik Farid ud-Din Attar. Nepozaben. Navdihnil je tudi večkrat nagrajenega priznanega ilustratorja, pisatelja in filmskega ustvarjalca Petra Sísa, rojenega 1949 v Brnu (takrat Češkoslovaška), zdaj z družino živečega v New Yorku. Njegova bogato ilustrirana knjiga Zborovanje ptic je med najlepšimi v slovenščino prevedenimi knjigami, kar sem jih kdaj držala v rokah. Veličastna!
Sís je zapisal: »Odkar pomnim, rad rišem podobe letenja – svobode – in ptic. Vsakršnih ptic: ptic s človeškim obrazom, ribjih ptic, kačjih ptic.« In v tej razkošni knjigi še številnih drugih ptic, narisanih, da sapo jemlje. V množici barv ali le v eni sami, odvisno od sporočila in občutenja umetnika ob zgodbi in njeni simboliki.
Ptice so simbol človekove duše, duša pa že od nekdaj hrepeni po svobodi, resnici, večnosti … Po odgovorih o tem, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Kje jih dobiti, kako priti do njih? Dobili jih boste pri kralju, pri edinem pravem kralju Simorgu, obljubi jati vseh vrst ptičev vodeb (oz. smrdokavra), v katerega se je na začetku Sísove zgodbe spremenil pesnik Atar. Ta povabi vse ptice na potovanje h gori Kaf, kjer prebiva Simorg. »Tako blizu nam je, kot smo mi daleč od njega.«
Mitski ptič Simorgh je skrivnostno bitje, del vidnega in nevidnega sveta. »Si-morgh« je v stari perzijščini beseda za trideset ptičev, kolikor jih tudi dospe h gori Kaf. Druge se med potovanjem premislijo in se vrnejo, veliko jih umre, saj je pot nevarna, še bolj pa strah pred neznanim, ki uničuje s silovito močjo neodločne in prestrašene, tiste, ki so se nerade odpovedale svojemu udobju. Ptice morajo preleteti sedmero dolin, polnih nevarnosti (»Ljubezni so ljube preizkušnje.«): Dolino iskanja, Dolino Ljubezni, Dolino spoznanja (védenja), Dolino odmika (nevezanosti), Dolino enosti, Dolino osuplosti in Dolino smrti (izničenja).
Odrecite se svoji mogočnosti, odrecite se vsemu, kar vas obseda in kar vam je drago,« uči vodeb. Modruje: »Kadar čutiš v sebi praznino, moraš odpreti srce vetru, da zaveje skozenj.« Dolina ljubezni žge s svojim ognjem, Dolina spoznanja ponuja: »V njej si vsakdo izbere svojo pot in druga pravila, da jih krši.« V Dolini odmika preneha vsa zvedavost in sleherna želja. V Dolini enosti se pokaže, kako smo vsi in je vse eno. V Dolini osuplosti ni nič tako, kot so bile vajene, ptice zbegane, prebadajo jih meči bolečin. Ko prispejo na konec Doline smrti, ne vedo, ali so mrtve ali žive. Hočejo videti kralja, zdaj, ko so se prebile skozi strašne doline. Vodeb pa: »Doline? Bile so zgolj utvara, ptice, zgolj sen. Nikamor se nismo prebile. Ta hip smo na začetku poti.« Trideseterici zdelanih, izmučenih tovarišic le uspe prileteti h gori Kaf. Ta se razpre in ptice poletijo skoznjo v žarečo Svetlobo: »Uzrle so kralja Simorga – in kralj Simorg so bile one same.« Sleherna med njimi je kralj Simorg in vse skupaj so Simorg. Dosegle so mistično Eno.
Vsak od nas je ptica, ki nosi v sebi sence in svetlobo. Ko potujemo skozi sedem dolin (toliko naj bi bilo na koncu gub na našem čelu), rastemo in zorimo na poti, ki je pravzaprav potovanje v nas same, v lastno notranjost. V njej so vsi odgovori. Simorg sem jaz, Simorg si ti. Zato velja listati čarno knjigo Zborovanje ptic in potovati vase.
Postajati Simorg, bivati za Eno.