Zgodovina knjige skozi knjige
Zgodovina knjige skozi knjige
Od prvih zapisov do e-knjige
Sara Ayad, Roderick Cave
prevod: Katarina Jerin
UMco, 2015, t. v., 288 str., 28,90 €
»Kakor v majhnem, tako v velikem,« pravijo modri. Zato lahko imenitno knjigo o zgodovini knjige od prvih zapisov do e-knjige skozi pripoved o sto prelomnih knjigah beremo ne le kot zgodbo o pet tisoč letih knjižne zgodovine, temveč tudi kot zgodovino kultur in civilizacij ter hkrati kot zgodovino duha in materialne kulturne dediščine. Veliko delo poznavalca zgodovine tiska in raziskovalke slikovnega gradiva, ki je lepšalo knjige pred tisočletji z večjim spoštovanjem lepote, kot to počnejo knjige danes. Knjiga je potemtakem paša za oči, zbir podatkov za preganjanje stereotipov (o nadvladi evropskih kultur nad azijskimi, denimo, o nevidnosti in neumnosti žensk), besedilo, ob katerem se je vredno zamisliti. »Knjiga za vse ljubitelje knjig, ki spada v vsako (osebno) knjižnico,« upravičeno piše na hrbtni strani. Sama bi jo priporočila predvsem političarkam in politikom, da bi dojeli, zakaj velja resno jemati geslo slovenskih čitalniških domoljubov danes bolj kot v tistih časih: »Kultura in prosveta, to naša bo osveta!«
Bogato ilustrirana monografija se začne s priznanjem: »Skoraj nič ne vemo o tem, kdaj, kako in kje je nastala prva \'knjiga\'.« Če rečemo knjiga, pač pomislimo na zbirko listov (kodeks) s slikami in besedami in si mislimo, da so ljudje morali iznajti pisavo, da so lahko znanje (o)hranili v knjigah. »Naši predniki, ki so se naučili pisati, so bili uspešnejši od drugih skupin, in to so hitro sprevideli,« pravi Cave. Zato so v Egiptu, Grčiji, Mehiki, med Babilonci in še kje častili bogove, ki naj bi jim podarili pisavo. Ena plat. Druga pa: »Dolga leta so nazadnjaško misleči obsojali rabo pisanja, saj so menili, da s tem ljudje izgubljajo sposobnost pomnjenja.« Zato se otroci, možje in žene v številnih samostanih še danes učijo na pamet tisoče strani svetih spisov, v slovenskih šolah pa še pesmic ne upajo več dati za učenje na pamet …
Ena od poenostavitev je, da je knjiga pač to, kar je napisano na papirju. A prenosniki slik in besed so bili najprej kamen, glinene tablice, lubje, listje, kosti, živalska koža, papirus … Na začetku je bila torej raznolikost nosilcev, odvisno od okolja in sistemov pisave. »Prihodnost knjige in e-knjig po svetu bo verjetno pokazala prav tako raznolikost, kakršna je bila na začetku,« menita avtorja. Torej se za prihodnost knjige ni bati, hura!
Naj zdrvim skozi poglavja, da bo približno razvidna celovitost te izjemne knjige: Na začetku: jamske slikarije, matematika na kosti iz Išanga, klinopisne tablice z Epom o Gilgamešu, Anijeva knjiga mrtvih na papirusu iz Egipta. Vzhodne poti: Kitajska, Japonska, Koreja, Indija, Burma … Veliki klasiki: Ezopove basni, Homerjeva Iliada, mojstrovina etiopske umetnosti garimski evangeliji, prve kuharske knjige, Arhimedov palimpsest. Srednjeveški svetovi in knjiga: mojstrovine tega časa s področja znanosti, kartografije, iluminacija Mojstra molitvenikov … Svetloba z vzhoda: Najstarejša tiskana knjiga Diamantna sutra, islamska knjiga astronomije, pa pregled mehanike in anatomije pred Leonardom da Vincijem … In tako naprej do poglavja Knjiga v viharnem 20. stoletju in Digitalizacija in prihodnost knjige. Knjigo sklepata dragoceni Besednjak in fascinantna Bibliografija za vse, ki bi se sami radi potapljali v znanje o knjigah. Česar ne priporočam, ker ni konca ne kraja. V monografiji Zgodovina knjige skozi knjige je zbranega toliko, da je branje te knjige zadosten opravek na enoto enega človeka v enem življenju. Priporočam! Čudovito darilo tistim, ki jih cenimo.