Rabelj ljubezni
Rabelj ljubezni in druge psihoterapevtske zgodbe
Irvin D. Yalom
prevod: Helena Marko
UMco, 2016, m. v., 374 str., 24,90 €, JAK
Irvin D. Yalom je vse, kar so največji: združuje psihiatra in mojstrskega psihoterapevta, znanstvenika in priljubljenega univerzitetnega profesorja, filozofa in literarno nadarjenega pripovedovalca. S smislom za humor! Njegovo fenomenološko raziskovanje klientovega (in svojega lastnega!) doživljanja je v desetih zgodbah opisano tako, da človeka pritegne in potegne. Potegne vase! Ko odložiš prebrano knjigo, s stola vstane drug človek.
Yalom (1931) je rojen judovskima emigrantoma iz Rusije v ZDA, otroštvo je preživljal v črnskem getu kot otrok edine belske družine. Študiral je medicino in psihiatrijo ter vpisal še enoletni tečaj filozofije, ki se ji posveča še danes. Njegovi avtorji so: Nietzsche, Schopenhauer, Platon, Epikur, Sartre, Camus, Heidegger, Spinoza in drugi. Akademsko kariero je začel na Stanfordu, kjer je ostal do upokojitve. Vodil je raziskave z obolelimi za rakom, s starostniki in žalujočimi. Yalom ne piše le znanstvenih in poljudnih knjig, temveč je tudi avtor več romanov, med njimi uspešnice When Nietzsche Wept. Je že več kot 60 let poročen z univ. profesorico književnosti in pisateljico, s katero imata štiri otroke in pet vnukov. Samo človek s tako bogatim življenjem, znanjem in izkušnjami si upa ravnati s klienti tako, kot to počne on. Kot sopotnike jih povabi na potovanje, na katerem ne preučuje le njih, temveč tudi sebe. O odkritjih, dvomih in vprašanjih piše odkritosrčno, zato potegne bralca v krog samoizpraševanja in iskanja resnice o tem, kakšni vzorci poganjajo nas, kaj občutim in kako bivam jaz, tukaj in zdaj. Eksistencialna psihoterapija se imenuje Yalomov način terapije, ki je po njegovem »dobra«, kadar je globoka in prodorna, »ne pa učinkovita ali celo – tega mi ni lahko reči – koristna terapija«. Utemeljuje jo na štirih bivanjskih danostih: neizbežnosti smrti, svobodi pri oblikovanju svojega življenja, človekovi neizogibni osamljenosti in manku smisla oz. pomena življenja.
»Odnos je tisti, ki zdravi, odnos je tisti, ki zdravi, odnos je tisti, ki zdravi« – tako Yalom prebira jagode svojega terapevtskega rožnega venca. Študentom pove, kako naj vzpostavijo odnos s klientom: s pozitivnim in brezpogojnim spoštovanjem, pristno angažiranostjo, empatičnim razumevanjem in sprejemanjem brez obsojanja. In s temi vrednotami naj bi vzpostavljali odnose s partnerjem, starši in otroki, študenti, pacienti, strankami ..., dodajam jaz, ki verjamem, da so v našem življenju, minevanju in smrti najpomembnejši odnosi. Koliko zmorem odnose, ki so po Yalomovem kriteriju dobri, torej globoki in prodorni? V tem hitečem, plitkem in površnem času so najpogosteje tudi naši odnosi taki. A jih lahko spreminjamo, če se odločimo za globino in prodornost bolečinam navkljub in če odidemo iz površnih odnosov kljub občutkom varnosti ali celo ugodja.
Knjiga Rabelj ljubezni je prevedena v več kot trideset jezikov, saj so eksistencialne danosti skupne vsem ljudem. Koliko se jih zavedamo in kako zmoremo ravnati z njimi, pa je drugo vprašanje. Vprašanje, na katero Yalomovi sopotniki počasi zmorejo odgovoriti ali pa tudi ne, pomembno je, da se na pot odpravijo, in uzrejo, kar in kolikor zmorejo. »Mnogi klienti v terapiji trpijo zato, ker njihov terapevt ne pozna dobro samega sebe,« pravi Yalom, ter goreče roti specializante, bodoče terapevte, naj dlje časa ostanejo v osebni terapiji. Bojim se, da je na Slovenskem malo takih terapevtov, gotovo premalo za vse, ki bi potrebovali zdravilen odnos za potovanje duše k celosti in izpolnitvi. Naše telo je pomnilo, izvrsten dokaz obstoja kraljestva nezavednega. Kaj nam sporočajo naša telesa, kaj?
Terapevt Izidor Gašperlin je o tem Yalomovem navdihujočem delu zapisal: »Rabelj ljubezni je knjiga, ki jo z lahkoto bereš, a je nikakor ne moreš vzeti zlahka.« Naj dodam še prošnjo založbi po novih prevodih Yalomovih del: ker lahko samo v maternem jeziku ljubimo, molimo in smo. Z deli Irvina D. Yaloma bomo bolj zares, celovitejši in celo – srečnejši.