2. april 2014 – Mednarodni dan knjig za otroke
»V zgodovini so skrite zgodbe / v zgodbah je skrita zgodovina«
Bralnospodbujevalna akcija ob 2. aprilu 2014 – mednarodnem dnevu knjig za otroke
Lanska bralnospodbujevalna akcija »S knjigosrečo okoli sveta«, s katero smo spobujali k branju poezije, je bila dobro sprejeta in uspešna. Zato smo se odločili, da letos – spet vsi skupaj – spodbujamo k branju, tokrat zgodb, povezanih z zgodovino, zgodovinskih knjig, pa tudi razlagalnih pravljic itd., to je »zgodb, v katerih je skrita zgodovina«. Predvsem naj bi spoznavali zgodovino Slovencev, seveda pa tudi zgodovino drugih narodov. Dobre zgodovinske zgodbe bi naši mladi bralci lahko ponudili svojim vrstnikom po svetu. Tudi na plakatu ob letošnjem 2. aprilu,* ki ga je ustvarila Niamh Sharkey, je zapisano »Zamisli si narode skozi zgodbe«. Siobhán Parkinson v poslanici pravi:
»… domišljijo imam v glavi, seveda, in sestavljajo jo slike in besede in spomini in utrinki iz drugih zgodb ...«
Čas
Bralnospodbujevalna akcija bo potekala od 19. marca, svetovnega dneva pripovedništva, prek 2. aprila, mednarodnega dneva knjig za otroke, in 23. aprila, svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic, vse do konca šolskega leta. Povezovala se bo s praznovanjem 2000. obletnice ustanovitve Emone in Slovenskim knjižnično-muzejskim MEGA kvizom, ki je v tem šolskem letu namenjen tej temi. Opozarjamo tudi na letošnjo 100. obletnico prve svetovne vojne (1914) in na 75. obletnico začetka druge svetovne vojne (1939).
Organizatorji
Pobudnika in krovna organizatorja: Slovenska sekcija IBBY in MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo.
Soorganizatorji: Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, DSP – sekcija za mladinsko književnost, Mariborska knjižnica, revija Otrok in knjiga.
Ciljne skupine
K branju zgodovinskih zgodb spodbujamo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v splošnih knjižnicah, šolskih knjižnicah, knjigarnah, medijih idr., in to tako otroke in mladino kot odrasle in starejše; spodbujamo zasebno branje oz. posameznike, skupine, javnost ...
Promocija
Skupaj s poslanico IBBY, prevedeno v slovenščino, in s plakatom bomo prek domačih strani organizatorjev, po elektronski pošti osrednjim ciljnim ustanovam in v medijih posredovali nekaj spodbud za branje. Pričakujemo pa, da bodo ustanove in posamezniki oblikovali tudi svoje izvirne oblike motiviranja za branje. Akcijo smo promovirali tudi na Kulturnem bazarju 26. 3. 2014 v Cankarjevem domu. Informacijo o njej pa bomo sporočili tudi Irski sekciji IBBY: http://www.usbby.org/icbd.html, www.ibbyireland.ie.
Namen
Spodbuditi zanimanje za slovensko zgodovino (in zgodovino drugih narodov).
Cilji
brati različna gradiva o slovenski zgodovini, zgodovinske zgodbe, razlagalne pravljice idr.,
poiskati in prebrati (!) najrazličnejše »zgodbe, v katerih je skrita zgodovina«,
poiskati in prebrati čim več zgodb iz zgodovine Slovencev, pa tudi iz zgodovine drugih narodov,
o zgodbah iz naše zgodovine ustvariti poročila v najrazličnejših oblikah (pisni, likovni, fotografski, prek interneta idr.) in jih posredovati vrstnikom, pripadnikom drugih narodov,
povezati se z vrstniki po svetu, da bi si izmenjavali zgodovinske zgodbe in se prek njih tudi globlje spoznavali.
Osrednja dogodka (MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo bo v sodelovanju s Slovensko sekcijo IBBY pripravila):
2. aprila slovesno odprtje razstave poučnih knjig z naslovom »Stoji učilna tiskana«,
16. aprila pa strokovno srečanje »V zgodovini so skrite zgodbe / v zgodbah je skrita zgodovina«.
Poiščite svoje ustvarjalne načine k spodbujanju branja zgodovinskih zgodb! Uživajte!
* Letošnjo poslanico ob 2. aprilu – mednarodnem dnevu knjig za otroke – z naslovom Pismo otrokom vsega sveta je pripravila Irska sekcija IBBY; podobo za plakat je ustvarila Niamh Sharkey, poslanico pa je napisala pisateljica Siobhán Parkinson, v slovenščino jo je prevedla Jana Ambrožič. Vse omenjeno gradivo je dostopno na domači strani Slovenske sekcije IBBY: www.ibby.si.
Pismo otrokom vsega sveta
Bralce pogosto zanima, kako pisatelji pišejo – od kod jim zamisli. Najpogosteje dobijo odgovor, da so zgodbe plod pisateljeve domišljije. Ah, seveda, si mislijo bralci. Toda: kje domuje domišljija, iz česa je in ali jo imamo vsi? No, odgovarja pisatelj, domišljijo imam v glavi, seveda, in sestavljajo jo slike in besede in spomini in utrinki iz drugih zgodb in besede in delčki stvari in melodije in misli in obrazi in pošasti. In oblike in besede in gibi in besede in valovi in okraski in pokrajine in besede. In vonjave in občutki in barve. In ritmi in kratki tleski in žvižgi in okusi. In izbruhi moči in uganke in piš in besede. In tam notri se vse to vrtinči in poje in preliva. In lebdi in čepi in razmišlja. In se praska po glavi. Domišljijo imamo vsi, seveda. Kako bi sicer sanjali? A vsaka je sestavljena drugače. V kuharjevi je najbrž več okusov, v slikarjevi več barv in oblik. No, pisateljevo sestavljajo pretežno besede. In tudi v domišljiji tistih, ki zgodbe berejo in poslušajo, se gnetejo pretežno besede. Pisatelj v domišljiji svoje zamisli in zvoke in glasove in like in dogodke obdeluje, jih prede in oblikuje, da nastane zgodba, izražena izključno z besedami, zapisanimi z brezštevilnimi vijugami, ki se kot bataljoni vrstijo na papirju. Pred očmi bralca te vijuge oživijo. Ostanejo sicer na papirju in so še vedno videti kot zvijugani bataljoni, a se preselijo tudi v bralčevo domišljijo, kjer začnejo svoj ples, da bralec začne oblikovati in sestavljati besede v zgodbo, ki se zdaj prede v njegovi glavi, kot se je na začetku v pisateljevi. Zato je bralec za zgodbo enako pomemben kot pisatelj. A zgodba ima le enega pisatelja, medtem ko ima lahko bralcev na stotine ali na tisoče ali mogoče celo na milijone – bodisi v izvornem jeziku bodisi v prevodih. Brez pisatelja zgodbe ne bi bilo, a brez številnih bralcev po vsem svetu zgodba ne bi zaživela. Bralci posamezne zgodbe imajo vedno nekaj skupnega. Skupaj, čeprav vsak zase, poustvarjajo pisateljevo zgodbo v domišljiji: dejanje, ki je tako zasebno kot javno, tako posamezno kot skupno, tako intimno kot mednarodno. In mogoče smo ljudje v tem najmočnejši.
Berite še naprej!
Siobhán Parkinson
Prevod: Jana Ambrožič
SIOBHÁN PARKINSON je pisateljica, urednica in prevajalka. Piše tako za mlade kot za odrasle; od leta 1992 je objavila že 25 knjig. Njene knjige so bile večkrat nagrajene in so prevedene v številne tuje jezike. Trenutno dela kot urednica in založnica pri založbi Little Island Books, poleg tega poučuje kreativno pisanje. Bila je tudi sourednica mednarodne IBBY revije Bookbird in urednica revije Ibis, ki jo izdaja Children\'s Books Ireland (CBI). Kot pisateljico so jo gostili v mestu Dublin, v Irskem pisateljskem središču in v številnih drugih ustanovah, kjer se je še posebej posvečala delu z otroki s posebnimi potrebami. Leta 2010 je kot prva prejela Laureate na nÓg, irsko priznanje na področju književnosti za otroke.
Siobhán Parkinson je leta 2005 na povabilo založbe Miš obiskala Slovenijo in njene bralce. V slovenščini imamo tri njene mladinske knjige, izšle so pri založbi Miš: Zrno ljubezni (2004), Sestre --- ni šans! (2004) in Nekaj nevidnega (2007).
NIAMH SHARKEY je ustvarjalka in izvršna producentka niza animiranih zgodb Henry Hugglemonster na kanalu za najmlajše gledalce Disney Junior, je pa tudi avtorica otroške slikanice I\'m a Happy Hugglewug, ki je podlaga za omenjene animirane zgodbe in je izšla pri založbi Walker Books. Niamh je za svoje pisateljsko in ilustratorsko delo prejela že več nagrad, med drugimi tudi prestižni nagradi Mother Goose Award in The Bisto Book of the Year. Njene knjige so prevedene v več kot dvajset jezikov. Med novejšimi naslovi, ki so izšli pri založbi Walker Books, so: The Ravenous Beast, Santasaurus in najnovejša On the Road with Mavis and Marge, ki so jo na Irish Book Awards nagradili kot otroško knjigo leta. Niamh z družino živi v Dublinu na Irskem. Leta 2012 je prejela Laureate na nÓg, irsko prizanje na področju književnosti za otroke.
V slovenskem prevodu imamo z ilustracijami Niamh Sharkey slikanico A. N. Tolstoj, Repa velikanka, ki je izšla pri Mladinski knjigi (1999).