Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
Urednikov uvodnik

Občutljivi knjižni časi

Samo Rugelj, Bukla 142, 30.5.2018

Občutljivi knjižni časi

Slovensko knjižno založništvo je v občutljivih časih, saj ni povsem jasno, kaj se bo z njim dogajalo v bližnji prihodnosti. Po eni strani se pozitivni gos podarski učinki zadnjih let v knjižni panogi ne poznajo kaj dosti, po drugi pa je kriza s svojimi globljimi strukturnimi pretresi, od zmanjševanja sredstev za kulturo nasploh do vse bolj zaostrenih tržnih pogojev, prispevala k temu, da se slovenska knjižna pokrajina še naprej negativno spreminja.

To seveda ne velja nasploh, torej za vse segmente založništva enako. Velike založbe, ki pod eno streho združujejo tako izdajanje knjig kot tudi njihovo prodajo v knjigarnah in lahko same poskrbijo za vso pot od izdaje knjige do bralca/kupca, so še vedno v položaju, ko lahko računajo na to, da bo premišljeno izdana knjiga povrnila stroške izida in omogočila nadaljnje poslovanje. Tiste založbe, ki z javno podporo izdajajo knjige v javnem interesu, še vedno lahko računajo na to, da bo ta stabilen finančni vir omogočil nadaljevanje njihovega kulturnega poslanstva.

Kaj pa je s tistimi vmes, ki nimajo svojih knjigarn, a hkrati želijo živeti kot kulturni podjetniki, torej od izdajanja in prodajanja knjig? Ja, ti so v vse bolj zaostreni situaciji, ki jih sili v to, da krčijo ali pa spreminjajo svoj program, obenem pa upajo, da bo tisto, kar bodo spravili na knjižni trg, med bralci doživelo tak odmev, da bodo s prodajnimi prihodki pokrili stroške izida ter v tem žlahtnem in plemenitem poslu lahko vztrajali še naprej.

A tudi tiste, torej velike tržno samozadostne in pa večinoma manjše, vendar javno podprte založnike, sedanjost postavlja pred nove izzive. Tisti najbolj stabilni segment knjižnih kupcev, skupina knjižnih ljubiteljev, ki jim knjige pomenijo nujno duhovno in intelektualno podlago za njihovo notranje razmišljanje in zunanje izražanje, se je v zadnjem desetletju, tudi zaradi erozije nakupovalnih navad, začela pomembno zmanjševati in se tako iz poprej zanesljivih kupcev knjig spreminjati v občasneže, ki se redkeje odločijo za to, da si knjige kupijo.

Za koga torej izdajati knjige danes in v bližnji prihodnosti, je vodilno vprašanje, ki si ga mora vse pogosteje zastavljati tisti, ki se ukvarja z redno založ niško dejavnostjo, kar v Sloveniji predstavlja nekako sto založb. Na eni strani se razprostira širok nabor kupcev, ki berejo predvsem za zabavo, sprostitev in sproščeno izobraževanje, vendar pri tem gledajo na to, da strošek za knjigo ne poseže globlje v njihovo denarnico. Na drugi strani je zahtevnejši sklop bralcev, ki redno spremljajo izide s knjižnih področij v njihovem interesu, vendar si tudi ti knjig več ne kupujejo, temveč po njih raje posegajo v knjižnici in drugod.

Nekje tu vmes mora najti prostor tisti, ki ustvarja in izdaja knjige. Če želi na srednji rok poslovati normalno, se mora vplesti v take ali drugačne niti javnega dostopa za knjige, pri katerih je zraven bodisi kot avtor, prevajalec ali založnik. Denimo mehanizmi poplačevanja avtorskih pravic za uporabo knjig v javni domeni so namreč nekaj, čemur morajo tako avtorji kot založniki tovrstne literature posvečati več pozornosti ter sčasoma priti do tega, da začnejo te podpore krepkeje poganjati tudi njihove mline.

O dilemah, sedanjosti, perspektivah in prihodnosti smo v tokratni Bukli zastavili malce širši programski sklop s tremi sogovorniki. Renata Zamida, ki je vodenje Javne agencije za knjigo Republike Slovenije prevzela v začetku tega leta, je v intervjuju izpostavila nekaj ključnih poudarkov, ki jih vidi v bližnji prihodnosti knjižne agencije, ter opozorila na nesmiselnost negativne energije, ki v zadnjem času preveva skoraj celotno panogo – tudi zaradi spremenjenega sofinanciranja javno podprtih programov. Orlando Uršič, ki v založbi Litera deluje že od samega začetka, letos pa je s svojim domačim leposlovnim programom v deseterico kresnikovih nominirancev prispeval kar polovico naslovov (ti avtorji so tokrat tudi na naši naslovnici), je na vprašanja o stanju in viziji založbe, ki jo vodi, odgovarjal neposredno in brez dlake na jeziku. Andrej Blatnik, predavatelj, pisatelj in urednik pa skuša, tudi na krilih svoje nove strokovne monografije, o prihodnosti knjig in založništva premišljevati širše in tudi zunaj povsem neposredno poslovnega založniškega konteksta. V tej pomladi, ki jo zaznamuje več dogodkov na temo knjige, od založniške konference maja do založniškega kongresa junija (Bled, 7. junij 2018), skušamo s temi tremi pogovori širše osvetliti dogajanje v slovenskem knjižnem prostoru. Zdi se nam, da to niso teme, ki spadajo samo za zidove založniške panoge. Nasprotno, tičejo se vseh nas.

Ljudi, ki so poklicno povezani s knjigami, je v Sloveniji res veliko. Tu so – poleg tistih, ki so zaposleni v založbah – še avtorji, prevajalci, ilustratorji, lektorji, oblikovalci, kulturni novinarji, profesorji in pedagogi, knjigarji, knjižničarji, državni in občinski urad niki s področja kulture, distributerji, tiskarji itn., ki se morda neposredno ne zavedajo, da so tudi oni tisti, ki v verigi prenosa knjižnih vsebin ne igrajo samo posredniške vloge, temveč so vse bolj tudi sami tisti ključni agens, ki lahko sproži (ali pa tudi ne) knjižni virus v svoji bližnji in tudi bolj oddaljeni okolici.

Čas, ko se je skrb za tržni plasma knjige prepuš čalo samo založnikom in knjigotržcem, se je namreč dokončno iztekel. Prav vsi, ki živijo od knjige in zanjo, se pač morajo potruditi za njeno nadaljnje živahno življenje. Morebiti preveč zasidrano razmišljanje, da je knjiga od oddaje besedila, prevoda, oblikovanja, tiskovine itn., samo še naloga tistega, ki jo neposredno založi in trži, je treba nujno razrahljati in se na svojstven in lastni osebi primeren način vpeti v knjižno mrežo ter jo s svojimi močmi vleči naprej.

Knjiga je pač preveč pomembna, da bi skrb za njeno tržno razprostranjenost prepustili le založbam in založnikom. Vsi, ki delamo s knjigami, pač dihamo isti zrak. Bodite zraven. Mi na Bukli bomo vsekakor!


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...