Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
Urednikov uvodnik

»Najdete nas tam, kjer so knjige. Veliko knjig!«

Samo Rugelj, Bukla 131, 5. 4. 2017

»Najdete nas tam, kjer so knjige. Veliko knjig!«

Pred dnevi je v ljubljanskem Cankarjevem domu potekal že deveti Kulturni bazar, kjer se je v sklopu projektov slovenske bralne kulture predstavila tudi revija Bukla. Ko se je na enem kraju združilo in pokazalo vse, kar imamo v Sloveniji na voljo s tega področja, je bil to kar fascinanten nabor, ki je večinoma pod okril jem Javne agencije za knjigo RS vključeval vse od projekta Rastem s knjigo in Bralne značke, prek Bralnega društva Slovenije in stanovskih društev, kot sta društvi slovenskih pisateljev in književnih prevajalcev, pa društvi slovenskih založnikov in knjigotržcev, pripovedovalskega varieteja, revije Otrok in knjiga, ki je vezana na Mariborsko knjižnico, Centra za mladinsko književnost, ki deluje v okviru Mestne knjižnice v Ljubljani, Slovenske sekcije IBBY, Bralnice pod slam nikom, ki jo vodi založba Miš, Inštituta Divja misel, Knjižnice pod krošnjami, Vodnikove domačije, Zavoda Mars iz Maribora pa vse do naše revije in mnogih drugih projektov.

To me je seveda spomnilo na povezovanje znotraj slovenskega založništva. Seveda, imamo velike skup ne dogodke, kot je jesenski knjižni sejem v Cankarjevem domu pod okriljem GZS-ZKZK, ki ob množici spremljevalnih prireditev na enem kraju pokaže, kaj vse premore slovensko založništvo in katere knjige so bile izdane v zadnjem letu in več. A to je dogodek, ki uspešno deluje tudi zaradi tega, ker se na njem s prodajo knjig ustvarja določen prihodek, kar že v ekonomskem smislu pritegne založnike (od največjih pa do najmanjših) ne glede na to, kako izdajajo knjige. Kaj pa so še drugi dogodki ali projekti, ki poenotijo celotno slovensko knjižno občestvo?

Tu je treba že malo bolje razmisliti. Število članov Društva slovenskih založnikov je ves čas približno stabilno oz. morda v zadnjem času malo narašča, vendar v njem (še vedno) manjka marsikdo od pomembnih akterjev na slovenskem knjižnem trgu. Založniški kongres, ki bo letos 8. junija potekal že petnajstič, ima zadnja leta zelo lepo udeležbo, vendar pa kar nekaj (predstavnikov) založnikov, ki aktivno izdajajo knjige, tam nisem srečal še nikoli. Noč knjige, ki se dogaja zadnjih nekaj let, je podobna zgodba. Nekaj, skupaj z nami, jih je zagrizlo v ta dogodek, ki ga operativno vodijo pri založbi Sanje, in so že ves čas zraven, a nekateri so se mu odpovedali že na začetku in kasneje svoje odločitve niso spremenili. Podobno je z Nočjo knjigarn. Tudi ta je pod okriljem Društva založ nikov entuziastično vzletela v lepem obsegu, a brez enotne podpore in sodelovanja branže bo le s težavo dosegla pričakovano prepoznavnost.

Kaj je razlog za odsotnost poudarjenega interesa po povezovanju v založniški panogi? So za to krivi posamezniki? Je kriv nestabilen gospodarski položaj panoge kot take? Eden od razlogov je gotovo ta, da poenotenje in povezovanje le težko prideta ob t. i. prostovoljnih projektih, ki vzamejo veliko časa in energije, nimajo pa npr. že sami v sebi vgrajene vsaj minimalne ekonomske kalkulacije ali pa bi jo panogi kot celoti morda dali šele v nejasni prihodnosti. Ker ostajamo premalo povezani v sedanjosti, tudi premalo delamo za prihodnost.

V tem smislu je zame osebno izzivalen položaj Mladinske knjige. Pogosto se kritizira, da če si založ nik ali pa knjigotržec, slej ko prej trčiš ob njihova pravila. To je seveda res, a to samo po sebi ni nujno slabo, saj si poleg tega deležen tudi kar nekaj dobrega. Ne glede na to, kakšna knjižna pobuda se pojavi v slovenskem prostoru, se na naši največji založbi (in tudi v njihovi verigi knjigarn) nanjo skoraj gotovo odzovejo, včasih pa pride tudi do tega, da je kakšne dogodke ali projekte možno izpel jati le z njihovo udeležbo in podporo. Možni so celo precej pomenljivi primeri, kot je, denimo, naslednji.

Pred nekaj leti je Društvo slovenskih založnikov na pobudo Helene Kraljič začelo organizirati natečaj Zlato okno, ki naj bi vsakoletno nagrajeval najbolje urejeno knjigarniško izložbo. Lepa povezava založniš tva in knjigotrštva. Prvo leto so se s svojimi izložbami še prijavljale knjigarne vseh vrst, potem pa se je število različnih subjektov počasi začelo zmanjševati, dokler ni lani prišlo do novega ekstrema – prijavljene so bile samo izložbe knjigarn Mladinske knjige. Pobuda je tako prešla v interno tekmovanje izložb omenjene verige in tako seveda ostaja veliko vprašanje, ali jo je smiselno še naprej organizirati. Izkušnje pa kažejo, da ko neka pobuda ali projekt usahne, je le težko zbuditi novo/novega, saj se ta spet sooči z običajnimi začet nimi težavami.

Zmeraj znova tako trčimo ob podobne probleme. Nekdo nekaj predlaga ali pa se nečesa celo loti, drug samo stoji ob strani in komentira, pogosto celo kritizira, zakaj tisto ni povsem v redu. Ko stvar morda celo steče in se začne odvijati, pa to na žalost ne pomeni, da se ji bo ta drugi v nadaljevanju priključil, saj pač »ni bil zraven od začetka«. In ko se morda nekje v prihodnosti nečesa loti oni drugi, ga podobno zdaj gleda tisti prvi, ki od drugega ob svoji pobudi ni dobil pozitivnega odziva. Tak »ping-pong«, ki seveda velja za mnoge branže, ne le za knjižno, lahko traja leta, celo desetletja oziroma do konca delovnih karier posameznih akterjev ali razpada projektov. To je žalostno.

Pri Bukli se trudimo na širše zastavljena, nacionalna knjižnozaložniška dogajanja gledati drugače. Naš položaj bi najbolje opredelil z odgovorom, ki ga je nekoč dal filmski kritik Marcel Štefančič jr., ko so ga vprašali o njegovem dolgoročnem fokusu. Rekel je: »Najdete me tam, kjer so filmi. Veliko filmov!«

Pri Bukli pravimo podobno: »Najdete nas tam, kjer so knjige. Veliko knjig!« Nikakor ne pristajamo na logiko vse preveč pogostih knjižnih »klik« in »klanov«, ki se zapirajo vase in prostodušno podpirajo in pišejo samo o knjigah posameznih založb in avtorjev, pre ostale pa preprosto ignorirajo. Slovensko knjižno ponudbo skušamo zajeti s čim večjo žlico. Tudi v tok ratni Bukli predstavljamo več kot 180 knjig. Vsakič znova skušamo v okviru možnosti predstaviti nove knjižne avtorje, čimveč njih tudi z intervjujem. Opozoriti skušamo na čim več knjižnih dogodkov, sodelovati s čim več institucijami ter predstaviti čim več njihovih akcij. Verjamemo v povezovanje in informiranje o vsem, kar je v zvezi s knjigami – samo to lahko okrepi po definiciji zelo majhen slovenski knjižni prostor.

Ali torej razmišljate, da bi se (nekoč) lotili kakega samostojnega knjižnega projekta ali česa drugega v povezavi s knjigami? Morda je prav, da ob tem pomis lite še na to, kako aktivno ste do zdaj sodelovali pri tis tih, ki že potekajo.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...