Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
Urednikov uvodnik

Modrijanova knjigarna, Pogledi in Peter Prevc

Samo Rugelj, Bukla 120-121, 06.04.2016

Modrijanova knjigarna, Pogledi in Peter Prevc

Letošnji marec si bom zapomnil po treh dogodkih, ki so se tako ali drugače pomembno dotaknili kulture in knjig. Pojdimo po vrsti.

To je bil mesec, ko so v ljubljanski Modrijanovi knjigarni po več kot petih letih delovanja napovedali svoje skorajšnje zaprtje. To je bil mesec, ko so napovedali konec izhajanja kulturnega časopisa Pogledi, ki je izhajal šest let. V zadnjem tednu marca je potem res izšla tudi zadnja številka. To pa je bil tudi mesec, ko je v Planici veličastno sezono z zmago kronal Peter Prevc in so v samo dveh tednih razprodali večino naklade njegove biografije, ki so je natisnili v nič manj kot šest tisoč izvodih.

Vse to troje kaže, da se je splošni kulturni pa tudi knjižni trg nepovratno spremenil.

Modrijanova knjigarna. Ko se je ena naših najboljših založb pred skoraj šestimi leti odločila, da bo v Ljubljani odprla knjigarno, se mi je zdela to smela in pravilna poteza, ki je pomenila nadgradnjo njihovih založniških aktivnosti. V naslednjih letih sem bil tam velikokrat kupec pa tudi gost in velika neodvisna knjigarna v Ljubljani se mi je zdela tako pomembna pridobitev, da je spremenila naše običajno sprehajanje po našem glavnem mestu. V njej sem na izpostavljenih policah pogosto našel knjige, ki jih drugod sploh nisem opazil.

Vendar nas je bilo tako mislečih očitno premalo, da bi taka knjigarna lahko delovala še naprej. Kljub temu da so se pri Modrijanu ves čas trudili z organizacijo raznih knjižnih predstavitvenih in tudi tematskih prodajnih dogodkov, niso uspeli aktivirati dovolj velike kritične mase kupcev, da bi njihova ljubljanska knjigarna lahko dolgoročno preživela.

Zdaj seveda lahko vsak po svoje analiziramo, zakaj knjigarni ni šlo, a to dejstva, da na eni najbolj frekventnih ljubljanskih ulic srednje velika samostojna knjigarna ni mogla preživeti, žal ne bo spremenilo. Kaj to pomeni za prihodnost?

Najbrž tudi to, da bodo obstoječe založbe brez knjigarn res dobro premislile, preden se bodo podale v odpiranje nove knjigarne. Vsaj sam si mislim takole: če ni uspelo Modrijanu, le kako bi lahko uspelo komu drugemu? Zaradi tega najbrž ni računati, da se bo knjigarniški trg v bližnjem obdobju pomembno razširil še s kakimi novimi igralci, morebitne nove knjigarne pa bosta najbrž odpirali obstoječi knjigarniški verigi, torej predvsem Mladinska knjiga in Učila.

Pogledi. Ob prenehanju izhajanja Pogledov je bilo kar nekaj komentarjev v zvezi s tem, kaj pomeni ukinitev takega časopisa. Zgodba pri Pogledih je podobna kot pri Modrijanovi knjigarni. Ni imel dovolj kupcev, da bi, skupaj z javno podporo, ki jo je dobival šest let, lahko živel naprej.

Seveda bi lahko bili Pogledi vsebinsko tudi drugačni. Če bi jih izdajal kdo drug, bi drugačni gotovo tudi bili. A dejstvo, da je za njimi stala naša največja časopisnozaložniška hiša, ki je ta projekt tako ali drugače z notranjimi viri promovirala skozi tako rekoč celoten čas izhajanja, nam pove, da je na slovenskem trgu izjemno težko obdržati časopis s takim vsebinskim profilom. Vprašanje je, kdaj (in če) se bo pojavil kak nov.

Premalo je (bilo) kupcev zanj. Tako preprosto je to. In še manj jih bo. Ko se namreč ukine takšen časopis, se tisti, ki so ga spremljali ali bili nanj naročeni, po navadi ne preusmerijo na kak drug podoben časopis, temveč tovrstne nakupe preprosto črtajo.

Podobno so ugotavljali tudi pri knjigarnah v preteklosti. Ko so kako knjigarno zaprli, se kupci niso preselili v kako bližnjo knjigarno. Preprosto izginili so.
Ali pa so se preselili na druge neknjigarniške lokacije, kjer prodajajo knjige.

Peter Prevc. Ko so zaključevali s Prevčevo biografijo, sem z znanci iz Dela razpravljal o primerni nakladi, ali bi bilo bolje tiskati tri ali pet tisoč izvodov. Sam sem, navajen prodajnih številk iz knjigarn, predlagal nižjo številko z opcijo, da ob morebitni Prevčevi zmagi v Planici knjigo dopolnijo še z besedilom in fotografijami s te prireditve ter ponatisnejo dopolnjeno izdajo.

Na koncu so se odločili za še višjo naklado od tiste, ki je bila načrtovana prvotno, ta pa je na prodajne lokacije, od bencinskih črpalk naprej, prišla teden dni pred Planico. Ko sem naslednje dni na Petrolu čez cesto sem ter tja vprašal, kako se kaj prodaja, so rekli, da prodajo vse, kar dobijo.

Kaj to pomeni? Pravi knjižni naslov po pravi ceni (cena Prevčeve knjige je manj kot deset evrov) ob pravem času in na pravem mestu se tudi v Sloveniji še vedno lahko proda v zelo visoki nakladi.

Seveda pa je število takih knjižnih naslovov omejeno, morda eden ali dva na prodajno sezono, nič več.

Sklep. Kaj vsi trije dogodki pomenijo za klasično slovensko knjižno založništvo? V prvi vrsti to, da se njegovo usihanje še vedno ni končalo. Zaradi tega je smiselno in smotrno, da vsi, ki delujejo na področju knjige, tako javne institucije kot zasebna podjetja, v naslednji štiriletki (če za osnovo vzamemo programsko obdobje Javne agencije za knjigo RS) delujejo čim bolj z roko v roki ter poskušajo ohraniti in nadgraditi obstoječe stanje. Kaj je vključeno vanj?

Na kratko: vse od obstoječih domačih avtorjev, ki lahko pritegnejo tako bralce kot kupce knjig, prek založb, ki predstavljajo čvrsto jedro slovenskega izdajanja kakovostnih knjig, in medijev, tiskanih in elektronskih, ki celovito informirajo o novih izdanih knjigah ter jih kritično ocenjujejo, pa seveda vse do knjigarn in knjižnic, kjer končni porabniki knjige prihajajo v stik z novimi knjižnimi naslovi. Samo tako se bo lahko v tem času preprečilo nadaljnje siromašenje slovenskega knjižnega in kulturnega polja, saj ni jasno, kdaj bomo v nasprotnem primeru izgubili še kakšno od pomembnih opornih točk. Pred tremi leti si najbrž nihče ni mislil, da bomo izgubili Modrijanovo knjigarno in Poglede.

Obenem pa je seveda treba imeti tudi odprt pogled za novince, ki lahko predstavljajo pomembno okrepitev na ustvarjalnem, založniškem, informativnem, refleksivnem ali pa tudi knjigotrškem področju. Pred tremi leti si najbrž nihče ni mislil, da lahko v samo dveh tednih prodajo toliko izvodov biografije 24-letnega slovenskega skakalca.

Pri naši reviji se bomo tudi naprej trudili za to.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...