Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
Urednikov uvodnik

Dvajset let založbe Beletrina in tisoča žepna knjiga založbe Učila

Samo Rugelj, Bukla 122, 08.06.2016

Dvajset let založbe Beletrina in tisoča žepna knjiga založbe Učila

Letošnji junij prinaša dva opazna knjižnozaložniška dogodka, ki si ju gre vsekakor podrobneje ogledati. Čeprav sta po svoji vsebini in obsegu precej različna, sta oba pomembno vplivala na podobo slovenskega knjižnega prostora v zadnjem obdobju. Najprej je tu okrogla obletnica založbe Beletrina, ki je tokrat dobila prostor tudi na naslovnici naše revije.

Dvajset let založbe Beletrina
Težko je nekomu, ki ga ni bilo zraven, razložiti, kak šen je bil čas sredi devetdesetih let, odgovarja Aleš Šteger na vprašanje, kaj je bil sprožilni moment za takratno ustanovitev založbe Beletrina, ki se je do leta 2014 imenovala Študentska založba. Res je, takrat sta bila v zraku energija in skoraj erotično pričakovanje novih obrazov ter pisav na slovenski literarni sceni in ekipa z Mitjo Čandrom in Alešem Štegrom na čelu se je, tudi s pomočjo Študentske organizacije, lotila ambicioznega projekta: ustanovitve in postavitve založbe, ki bo izdajala pomembno izvirno in prevodno leposlovje ter tudi teoretična dela, hkrati pa bo iz slovenskega prostora v času, ko je vojna na Balkanu brisala stkane vezi, odprta navzven, v širši mednarodni prostor.
Projekt je v naslednjih dvajsetih letih uspel v vseh pogledih. Beletrina je postala pomembna slovenska založba, ki je za sabo potegnila še vsebinsko podobno usmerjeni študentski založbi v Mariboru (Litera) in Novem mestu (Goga), ki vsaka po svoje, tudi z raznorodno pomočjo domačih in tujih javnih sredstev, še danes uresničujejo tako lokalni kot tudi nacionalni kulturni knjižni interes. Seveda pa se pri Beletrini tu niso ustavili. Svoje delovanje so nadgrajevali na različnih področjih, od vse bolj odmevnih literarnih festivalov z uglednimi domačimi in tujimi gosti prek medijske širitve, ki jo predstavlja spletni literarni portal, do vstopa na področje izposoje in prodaje e-knjig, kamor so pionirsko zaorali z Biblosom. Morda nismo vedno že v prvo vsega naredili prav, ugotavlja Mitja Čander, a vendar ostaja dejstvo, da je Beletrina tudi s svojimi promocijskimi pristopi, dobro povezanostjo z vplivnimi mediji ter neustrašno produkcijo zahtevnih knjižnih naslovov v slovenski knjižni prostor prinesla veter, ki so ga v svoja jadra zajeli tudi drugi. Literarni fenomeni, ki so se rodili v tej založniški hiši, kot sta Vesna Milek in Goran Vojnović, so jagode na vrhu Beletrinine sadne torte, s katere smo knjižne sadeže obirali vseh dvajset let, premišljenost pri njihovem izboru izdanih knjig pa se kaže tudi v številnih nagradah, ki so jih prejeli tako avtorji kot njihova dela.
Samo upamo lahko, da bo Beletrina ostala enako mlada tudi v naslednjih desetletjih.

Tisoča žepna knjiga založbe Učila
Bilo je leta 2004, ko sta Delo in Dnevnik na slovenski trg ob svojih časopisih vsakotedensko začela dodajati tudi knjige, kar je hitro dokazalo, da so ljudje pri nas knjige pripravljeni kupovati tudi na drugih lokacijah in ne samo v knjigarnah. Naslednje leto je začela izhajati Bukla in enega prvih gostujočih uvodnikov je Srečko Mrvar, direktor založbe Učila, začinil z udarnim sloganom: »Čas je za paperback!«
Najbrž si nihče od nas ni mislil, kako preroške se bodo te besede izkazale v naslednjem desetletju. Založba Učila je takrat začela z vse bolj intenzivno produkcijo broširanih knjižnih naslovov pod blagovno znamko Žepna knjiga in po ugodnih cenah, namenjenih tudi impulzivnemu nakupu, ter jih aktivno ponujala na vse bolj raznolikih maloprodajnih lokacijah. V prvih letih izdajanja žepnih knjig je tako letno natisnila nekaj deset različnih žepnih knjižnih naslovov, v zadnjem času pa se je ta številka povzpela na več kot sto različnih knjižnih naslovov letno. V teh dneh bo izšel roman francoskega pisatelja Romaina Puértolasa Fantastično popotovanje fakirja, ki je obtičal v Ikeini omari, ki bo v tej njihovi knjižni zbirki nosil okroglo tisočico.
Seveda so Učila s tem korenito posegla na slovenski knjižni trg, čemur so se hitro priključili tudi drugi založniki, od Mladinske knjige z Žepnicami do založbe Sanje z zbirko Kiosk, kar so vse prijemi, s katerimi skušajo založ niki svoje knjige čim bolj približati potencialnemu kupcu. Broširane izdaje pa so začele razbijati še en zakoreninjen mit v zvezi s slovenskimi knjigami.
Gre seveda za pregovorno reklo, da so slovenske knjige drage, kar nove in nove žepne knjige vsakodnevno več kot učinkovito spodbijajo. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da med broširanimi žepnimi knjigami že dolgo ne najdete le žanrskih romanov, ki so seveda eno pomembnejših gonil tovrstne knjižne produkcije, temveč je ponudba že nekaj časa razširjena z (avto)biografijami vseh vrst, priročniki za zdravo življenje in poslovnimi uspešnicami, občasno pa tudi z izbranimi deli stvarne literature, ki so več kot primerna tudi za zahtevnega bralca.

Poletje se bliža. Nove knjige iz prej omenjenih in seveda tudi drugih založb vas že čakajo v knjigarnah pa tudi drugod.
Tudi v tokratni Bukli je precej novih knjižnih pred logov. Dan, ki ga preživite s knjigo, je lepši in boljši dan!


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...