Digitalno in realno v (slovenskem) založništvu
Najbrž je tudi do vas prišla vest, da je spletni gigant Amazon lani storil pomemben precedens v svojem konceptu prodaje knjig, saj je v Seattlu, kjer je sedež podjetja, odprl svojo prvo pravo zidano knjigarno. Paradoks je bil popoln, a hkrati tudi logičen.
Amazon je od svoje ustanovitve dalje s serijo pos lovnih aktivnosti in ukrepov – o njih si lahko veliko preberete v biografiji Jeffa Bezosa, ki je izšla tudi pri nas – na vso moč napadal in slabil zidane knjigarne, saj je svoje kupce knjig, včasih tudi ob kratkoročno visokih lastnih izgubah, skušal prepričati, da s klasičnega kupovanja tiskanih knjig v fizičnih knjigarnah čim prej preidejo na njihovo spletno nakupovanje preko Amazona. S kasnejšo vpeljavo digitalnih izdaj knjig, torej e-knjig, ki so si jih kupci lahko kupili in naložili na Amazonov bralnik Kindle, se je erozijski proces usihanja zidanih knjigarn v Ameriki in tudi Veliki Britaniji samo še pospešil in tako ni bil daleč čas, ko je druga največja transameriška knjigarniška veriga Borders zaprla svoja vrata (enako tudi več drugih, manjših verig in neodvisnih knjigarn), zaradi česar so se v nekaterih, (tudi ne prav majhnih) ameriških mestih nekega jutra zbudili brez knjigarn.
Na vse bolj opustošenem ameriškem knjižnem trgu sta tako uspela obstati dva tipa knjigarn: na eni strani velika knjigarniška veriga Barnes & Noble, ki je obenem intenzivno razvijala tudi svojo digitalno prisotnost (tako prek spletne knjigarne kot z vpeljavo lastnih bralnikov Nook), na drugi pa posamične lokalne knjigarne, ki so uspele zadržati lokalne kupce, saj so se z vpeljavo raznih dodatnih aktivnosti, od založništva del regionalnih avtorjev do spletnega predvajanja literarnih dogodkov v njihovih knjigarnah, tako čvrsto vrasle v družbeni prostor, da jim tudi Amazon z vsemi svojimi ponudbami in akcijskimi cenami ni mogel priti do živega.
Seveda pa je na tako ogromnem trgu, kot je ameriški, zato ostalo še veliko (fizičnega) prostora, ki se ga je, takšna je bila prav nedavna novica iz Amazona, odločil zasesti prav ta spletni velikan, saj je napovedal, da bo v naslednjih letih odprl več sto zidanih knjigarn po vsej Ameriki. Jasno je, kaj bo želel z njimi: vse izkušnje in podatke iz svojih digitalnih baz – od tega, katere knjige se kupujejo skupaj, do spletnih recenzij, ki so na voljo neposredno ob sami razstavljeni knjigi – bo skušal preliti še v zidano knjigarniško infrastrukturo. S tem bo, če bo šlo vse po njegovih načrtih, sčasoma zgradil samozadosten prodajni ekosistem, ki bo v popolnosti poskrbel za želje njihovih strank. Lahko si predstavljate: kupec bo prišel v Amazonovo knjigarno, ob kavi prelistal nove knjige, si kakšno v e-obliki kupil za branje na Kindlu, drugo, v tiskani obliki, pa za darilo ali pa resen študij. Krog bo sklenjen.
Kaj pa lahko iz tega potegnemo slovenski založniki in knjigotržci?
Vsekakor to, da moramo biti čim bolje navzoči v obeh svetovih, fizičnem in spletnem. Navdušenje nad spletno revolucijo e-knjige, ki naj bi tudi pri nas povsem reformiralo in predrugačilo knjižni trg, se je v zad njih letih poleglo, magistrska naloga, ki jo je na to temo napisal Rok Grča, pa kaže, da se ta del slovenskega knjižnega trga meri v promilih, kake občutne absolutne rasti pa v kratkem ne gre pričakovati. Večina prodanih slovenskih e-knjig namreč kroži v okviru knjižničnega sistema, kjer so te namenjene izposoji. Tudi to je svojevrsten paradoks, saj je bila e-knjiga prvotno ustvarjena za to, da bi z njo laže in neposredno prišli ravno do končnega kupca.
Tiskana knjiga torej ostaja temelj slovenskega založništva, z njo pa tudi tiskane informacije o novih knjižnih izdajah, med katere spada tudi naša revija. Seveda pa je razrast spletnega univerzuma v tretjem tisočletju tako založnikom kot knjigotržcem prinesel mnoge nove možnosti za približevanje svojim strankam še s te strani. Spletne strani (tako založniške kot knjigarniške), ki se razraščajo še na druge sodobne digitalne platforme, od Facebooka naprej, so že dolgo eno od osnovnih orodij, prek katerega porabniki knjige (torej kupci in bralci) prihajajo v stik z informacijami o novih knjigah.
A vendar: ne glede na to, kako je to orodje osnovno in že splošno sprejeto, je na Slovenskem na tem področju še ogromno možnosti za izboljšanje ter razvoj, sploh ob dejstvu, da te strani lahko neodvisno upravljajo kar založniki in knjigotržci sami. Podrobnejši pregled ponudbe založniških spletnih strani tistih založb, ki smo jih lani predstavili v Bukli, namreč pokaže, da precej manjših, med njimi tudi tradicionalnih založb, ki knjige izdajajo že več desetletij, na tem področju ni naredilo niti osnovnega razvoja z vizijo, da bi svojim porabnikom čim bolj približale svoj knjižni program.
Nekatere njihove spletne strani so zastarele, videti so kot iz prejšnjega tisočletja, saj ne vsebujejo niti podrobnejših in raznovrstnih informacij o knjigah, včasih niti ne naslovnic samih knjig. Poleg tega ne omogočajo preprostega nakupa ali vsaj povezave na kako od spletnih knjigarn, kjer so knjige na voljo, povrh vsega pa tudi niso redno vzdrževane in osvežene z najnovejšimi informacijami itn.
To pa so elementi, ki so v današnjem knjižnem svetu že skoraj obvezna oprema za vsaj približno samostojno informiranje tistega ciljnega občinstva, ki mu je posamezni knjižni program v osnovi namenjen. Potencialni stik s strankami, bodisi z njihovim občasnim obveščanjem prek elektronskih novic bodisi s pošiljanjem tiskanega gradiva, kot so katalogi, je v tem primeru precej oteženo in omejeno le na dogodke, kot so denimo sejmi, ko se tudi ti založniki neposredno srečajo s tistimi, ki spremljajo njihovo založniško dejavnost.
Kaj to pomeni? Pod črto to, da se nekateri še vedno ne zavedajo, da sta fizični in digitalni svet danes pri tiskanih knjigah vse bolj prepletena. Morda prav zdajle nekdo v kavarni pije sok in bere Buklo, v naslednjem trenutku pa bi si tiskani izvod knjige, recenzijo katere je prebral, s pametnim telefonom že rad naročil na domači naslov. Amazon je z zidanimi knjigarnami našel odgovor tudi na take izzive sedanjosti in prihodnosti.
Ste na želje in potrebe takega knjižnega kupca pripravljeni tudi vi?