Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
BuklaPlus

Tujstvo poezije in med ljudmi

Jedrt Jež Furlan, Bukla 134-135, 5.7.2017

Tujstvo poezije in med ljudmi

Založba Goga z novimi knjigami in poletnim dogajanjem na terasi pred knjigarno Goga v Novem mestu skrbi tudi za kakovos tno in pestro poletje. V Trubarjevi hiši literature v Ljubljani je bila tik pred iztekom šolskega leta predstavitev Liebestoda, pes niške zbirke Miklavža Komelja in romana Vdih. Izdih Sebastijana Preglja.

Liebestod
Miklavž Komelj
Goga, 2017, t. v., 458 str., 24,90 €, JAK

Naslov Komeljeve pesniške zbirke Liebestod je seveda povezan z Wag nerjevo opero Tristan in Izolda: »Tristan sliši neke tihe mile zvoke, ki presežejo dihotomijo med simbolnim in realnim. Ta opis smrti v naslovu je povezan s poskušanjem neke zaobrnitve v tem razmerju. Nikoli nisem pristal na splošno koncepcijo življenja kot nasprotja smrti, v kateri je življenje definirano kot življenje od tujih smrti. Vedno mi je bil bližji obrat po Michelangelu, da živim od svoje smrti.«
Ste vedeli, da je za glasilke petje manj obremenjujoče kot običajni govor? Slednji je, kot je poudaril Komelj, zanje le deviacija. Tako njegova poezija besedno govorico približuje glasbi. Avtor skozi 444 strani prepleta prozne zapise (Pismo, Potovanje, Po tisoč letih), sonete, balade, pesmi kot prepise na tleh najdenega listka, obvestila hišnega sveta … Večina je nastala v času zadnjih treh let, nekaj pa je tudi pesmi iz starejših let (Prepis soneta iz leta 1989, pesmi iz leta 1991), ker ga je zanimalo vzpostavljanje časovne distance. Vmes so tudi sanje, pa epitaf Tomažu Šalamunu, Pes Ksvet, Klic Juretu Deteli …
Eva Vrbnjak, izvršna urednica, je poudarila, da gre za Komeljevo do zdaj najbolj posebno delo, po načinu, kako je napisano, sam avtor pa dodaja, da je zbirka velika rehabilitacija fanatizma. Umetnost ga potrebuje in mu je zavezana. »Zanimalo me je branje kot poetsko dejanje, kako je branje tisto, ki lahko vse spremeni v poezijo. Zavestno kažem poezijo v generativnem stanju v odnosu do branja. Specifičnost poezije je, da v njej jezik bere samega sebe. In seveda je zmožen samokritike. Poezija ni ločen prostor od siceršnje govorice, je specifičen prostor, kjer ta govorica najde, sreča, problematizira samo sebe … V poeziji je transcendentalni pogled na jezik in pokaže, kako nam je lastni jezik tuj. Preko te tujosti odpira novo možnost pogovora z bitji iz tujih svetov. Poezija ukinja iluzijo neke enojezičnosti, poskuša vzpostavljati interakcijo z mnogimi jeziki, ne gre samo za interakcijo med človeškimi jeziki,« je poudaril avtor.

Vdih. Izdih.
Sebastijan Pregelj
Goga, 2017, t. v.,191 str., 22,90 €, JAK

Tujost ljudi in sveta pa je ena od rdečih niti novega romana Sebastijana Preglja Vdih. Izdih. Do zdaj sta pri Gogi izšla dva njegova romana Leta milosti in Kronika pozabljanja, oba sta bila tudi finalista za nagrado kresnik. V najnovejšem romanu Pregelj združuje fantazijski, utopični in realni svet odraslih in otrok.
»Zanimalo me je vprašanje tujcev, tujstva, beguncev in begunstva. Ko postaneš roditelj, drugače gledaš na svet in življenje, zato je otroški svet v tej zgodbi morda močneje prisoten. Pisal sem o času in o ljudeh. Kaj smo postali, v kaj smo se spremenili. Izgubili smo občutek drug za drugega, za naravo. Postali smo brezbrižni. Živimo življenje, ki si ga nismo mogli niti predstavljati. Precejšen del romana je o tem, da živimo v strahu, v temi. Po drugi strani pa obstaja veliko stvari, ki jih lahko naredimo sami, da bi bil svet boljši, pravičnejši. Ne smemo dovoliti, da drugi delajo za nas. Ne smemo dovoliti, da nam, recimo, zaprejo pitno vodo, in se šele potem zbudimo. Ljudje, ki ne obupajo, se ne prepustijo, so junaki mojih tokratnih zgodb. Tisti, ki naredijo, kar je prav.« Sebastijan Pregelj torej prepleta globalno in intimno. Soljudi, nas samih, tihih opazovalcev. Njegov roman lahko beremo tudi kot angažirano delo, saj se odziva na begunsko krizo. »Danes verjetno na begunce gledamo drugače kot takrat, ko so prečkali Slovenijo. Pozorni smo na to, kar se nam zdaj »servira«, po televiziji, radiu, spletu. Pozabili smo, da begunci še vedno so, da živijo v slabih razmerah v boju za lastno preživetje. Mi smo jim vrata v boljše življenje zaprli, niti priprli jih nismo. Tega ne vidimo več.«

Novo mesto short

Druga edicija festivala Novo mesto short bo izpos tavila najboljše slovenske avtorje in avtorice kratke proze, izdane v letu 2016. V sodelovanju z Društvom slovenskih literarnih kritikov bo 31. avgusta razglasitev 4 finalistov, ki bodo s svojimi kratkoproznimi zbirkami kandidati za nagrado novo mesto.

Program vseh dogodkov je na www.goga.si.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...